Nakuso re~eno,
veli~inite se proizvod od eden broj (brojna vrednost) i edinicata za taa veli~ina;
prepora~livo e da se upotrebuvaat samo edinicite od Me|unarodniot sistem na edinici (SI).
Najva`nata veli~ina vo hemijata
Od site veli~ini, od hemiska gledna to~ka najva`na e veli~inata {to go
dobila nazivot
koli~estvo supstanca.
Koga zboruvame za toa kolkavo koli~estvo od nekoja supstanca ima, odgovarame, vsu{nost, na
pra{aweto “
Kolku ima od taa supstanca?”.
Na sli~ni pra{awa (ako se raboti za mno`estvo od objekti) mo`e da se odgovori ili
kva-
litativno (“
malku”, “
mnogu”) ili ka`uvaj}i go
brojot na prisutni objekti i davaj}i, so toa,
kvantitativen (koli~estven) odgovor. Me|utoa, ako pra{aweto glasi: “Kolku voda ima vo edna
~a{a?” kako da odgovorime
kvantitativno? Se razbira,
voda ne mo`e da se broi, no koga bi
mo`elo da se vidat, bi bilo mo`no, eventualno, da se brojat
*
molekulite voda ili, vo op{t
slu~aj, nekakvi drugi edinki od koi e obrazuvana supstancata.
Spored toa, mo`e da se re~e deka
koli~estvoto supstanca e veli~ina povrzana so brojnosta na edinkite od koi e obrazuvana
supstancata.
Me|utoa, postoi u{te eden problem. Imeno, rezultatot od broeweto bi bil
nezamislivo golem
broj. Vo na{ata ~a{a, na primer, bi imalo okolu 7 000 000 000 000 000 000 000 000 molekuli (pod
pretpostavka deka se raboti za obi~na ~a{a za voda). Znae{ li da go iska`e{ so zborovi ovoj
broj? Verojatno ne! Pa i pi{uvaweto na vaka golemi broevi na na~in kako {to toa e storeno
pogore e neprakti~no. Namesto toa, se pribegnuva kon pi{uvawe na golemite broevi
†
kako
pro-
izvod na nekoj mal broj (po pravilo, pogolem od 1 i pomal od 10) i soodveten stepen od 10. Taka,
namesto 100 mo`e da se napi{e 10
2
ili 1·10
2
, namesto 1 000 000 mo`e da napi{eme 10
6
, a namesto
na{iot pogore napi{an
ogromen broj mo`e da stoi navidum skromnoto 710
24
.
Oznaka za koli~estvo od nekoja supstanca (da re~eme, X) e malo, koso
n. Vo slu~ajov, za
supstancata X, oznakata za koli~estvo }e bide
n(X).
Sè na sè,
hemiski najva`nata veli~ina e koli~estvoto supstanca; koli~estvoto e vo vrska so
brojnosta na edinkite vo sistemot, a oznaka za koli~estvo supstanca (da ja ozna~ime so A) e
n(A).
*
Koga Avogadroviot broj ne bi bil tolku ooooogromno golem.
† Sli~no se postapuva i so
malite broevi. I tie se pi{uvaat kako proizvod od nekoj broj so malku cifri (edna pred
decimalnata zapirka) i stepen od 10, no ovojpat stepenot ima
negativen pokazatel. Namesto 0,1 (ili, {to e isto, namesto
1/10) mo`e da napi{eme 10
1
, namesto 0,00001 (ednakvo na 1/100 000, odnosno na 1/10
5
) mo`e da se napi{e 10
5
itn.
Stepenite so negativen pokazatel se ednakvi na recipro~nata vrednost na stepenot na istata osnova, no so
pozitiven
pokazatel. Stepenovi pokazateli (vklu~itelno i negativni) mo`e da se upotrebuvaat i vo vrska so edinicite,
a ne samo
vo vrska so broevi. Pokazateli, i pozitivni i negativni, mo`e da ima i toga{ koga se raboti za
veli~ini.
149
Mol
Makar {to ne{tata zna~itelno se uprostuvaat so upotrebata na pogore opi{aniot na~in na
pretstavuvawe na golemi broevi, mo`no e da otideme u{te eden ~ekor napred. So vakva cel, za
iska`uvawe na toa kolkavo e koli~estvoto supstanca, bila vovedena specijalna edinica koja,
kako {to ve}e si u~el,
se vika mol i se ozna~uva so mol.
Sl. 5.1. Eden mol od {e}er (1), `iva (2), bakar (3), sulfur (4) i voda (5)
Sigurno znae{ (mo`ebi malku poinaku) deka:
mol e koli~estvo supstanca {to vo sebe sodr`i tolku edinki kolku {to ima atomi vo
koli~estvo jaglerod-12 na koe mu soodvetstvuva masa od 0,012 kilograma; edinkite mo`e da
bidat atomi, molekuli, joni, elektroni ili drugi ~esti~ki, a isto taka i proizvolni grupacii
od ~esti~ki (duri i takvi {to ne mo`e samostojno da postojat).
Taka, ako zaradi nekakvi pri~ini ni e zgodno, mo`e za edinki nekoga{ da gi smetame mole-
kulite, drugpat da zememe deka edinki ni se polovinki (ili ~etvrtinki ili petinki) molekuli.
Se razbira, vakvi ~esti~ki
nema, no definicijata za koli~estvo supstanca toa i
ne go bara!
Zna~i, ednakvo dobro mo`e da se zboruva za
eden mol H
2
SO
4
i za
eden mol ½
H
2
SO
4
. Me|utoa,
mora
da ka`eme na
kakvi edinki mislime!
Brojot na atomi vo eden mol jaglerod-12 iznesuva (pribli`no) 6,02
10
23
.
Ako poslednovo tvrde-
we sakame da go iska`eme so ravenstvo, }e napi{eme
N
A
6,02
10
23
/mol
ili, mnogu po~esto,
N
A
6,02
10
23
mol
1
Veli~inata
N
A
se vika
Avogadrova konstanta, a samiot broj 6,02
·
10
23
se vika
Avogadrov broj, i
ednoto i drugoto vo ~est na italijanskiot nau~nik Avogadro (v. str. 40).
150
Brojot na edinki, a ne masata ili volumenot se ona {to go definira koli~estvoto. Vo ova mo`e
da se uveri{ ako ja pogledne{ sl. 5.1.
So pomo{ na Avogadroviot broj, mo`e da go predefinirame i poimot za edinicata mol
:
mol e koli~estvo supstanca {to sodr`i Avogadrov broj edinki (~esti~ki ili grupacii na
~esti~ki za koi{to, po spogodba, smetame deka pretstavuvaat edinki).
Masata na eden mol od dadena supstanca (da ja ozna~ime so A) se vika
molarna masa na taa
supstanca i se obele`uva so
M(A). Edinici za molarnata masa se kg/mol, g/mol i sli~no. Mo`e da
se napi{e i kg mol
–1
, g mol
–1
i sli~no.
Veli~inski ravenki
Kako {to vidovme, za vrednosta na edna fizi~ka veli~ina mo`e da se napi{e:
veli~ina brojna vrednost u
edinica
Lesno e da se vidi deka e napi{ano edno
ravenstvo, no takvo vo koe na levata strana stoi vred-
nosta na fizi~kata veli~ina, a na desnata – proizvodot na nejzinata brojna vrednost i odbra-
nata edinica. Se razbira, levata i desnata strana na ravenstvoto mora da bidat me|usebno
ednakvi.
Pri pi{uvaweto na vakvi ravenstva, re~isi sekoga{ namesto
nazivot na fizi~kata veli~ina }e
go upotrebime nejziniot
simbol, a istoto }e go storime i so edinicata.
Brojnata vrednost, pak,
}e ja zapi{eme so brojki.
Taka, ako sakame da re~eme deka dol`inata na nekakov objekt (da re~eme, kupena tkaenina) bila
tri metra, toa mo`e da go izrazime so ravenstvoto
l 3 m
{to, vsu{nost, zna~i
*
l 3
m ili
l 3
(1 m) ili
l 3 u (1 m).
Ravenstvata vo koi{to se javuvaat fizi~ki veli~ini se vikaat
veli~inski ravenki. Kako {to
rekovme, vo veli~inskite ravenki prakti~no sekoga{ se vklu~eni
simboli za fizi~kite
veli~ini i za
edinicite vo koi tie veli~ini se merat.
Dokolku vo veli~inskata ravenka sakame za nekoja veli~ina da ozna~ime na kogo, na koj sistem
ili objekt se odnesuva, nazivot na sistemot ili objektot se stava vo zagradi zad oznakata za
veli~inata. Taka, mo`e da napi{eme
l
(moliv) 15 cm ili
m(NaCl) 10 g.
Ako ni e potrebno da razlikuvame dve razli~ni dol`ini ili masi ili nekakvi drugi veli~ini
{to se odnesuvaat na dva razli~ni objekta od ist vid, mo`e da upotrebime dolni indeksi. Ako, da
re~eme, imame dva obrasca od helium, nivnite volumeni mo`e da gi ozna~ime so
V
1
(He) i
V
2
(He)
kade {to indeksot 1 poka`uva deka se raboti za
prviot od tie
dva obrasca, a indeksot 2 go
ozna~uva
vtoriot obrazec. Vo veli~inskite ravenki mo`e da se sretnat i pove}e veli~ini, od-
nosno simboli za niv.
*
Praznoto mesto me|u brojkata i oznakata za edinicata go ima istoto zna~ewe kako i nekoj od znacite za mno`ewe. Toa
mora da postoi.
Ne smee da se napi{e, na primer, 3m.
151