M
B
B
¦
V
V
i
Ona {to dosega go zboruvavme za udeli nakuso mo`e da go pretstavime so pomo{ na tablicata
dadena podolu. Za ovaa tablica da bide sporedliva so onaa {to se odnesuva{e na
odnosi, i tuka e
vklu~en brojniot udel na konstituentot B (veli~ina koja mo{ne retko
se polzuva i za koja nema
posebna oznaka
*
).
Veli~ina
Oznaka
Definicionen izraz
Molski udel na V vo Y
x
(V; Y)
x
(V; Y)
n
(B)/
6
n
i
Broen udel na V vo Y
x
(V; Y)
x
(V; Y)
N
(B)/
6
N
i
Masen udel na V vo Y
w
(V; Y)
w
(V, Y)
m
(B)/
6
m
i
Volumenski udel na V vo Y
M
(V; Y)
M
(V, Y)
V
(B)/
6
V
i
Poradi toa {to pretstavuvaat odnosi na ednoimeni veli~ini,
site udeli se broevi (bezdimenzionalni veli~ini).
Udelite mo`e da se izrazuvaat i vo procenti
Namesto udelite da se izrazuvaat so broevi
pomali od edinica, pogore spomnatite broevi mo`e
da se
pomno`at so
100 i toga{ udelite se izrazuvaat vo
procenti: maseni, koli~inski ili
volumenski.
Kako e toa mo`no? Se razbira, jasno
e deka ako eden broj go pomno`ime so
100, toj
nema da
ostane ist. Zna~i, nema da rabotime so
istata veli~ina.
Taka li e? Da?
Vsu{nost,
ne e taka! Oznakata za procent (%), imeno, ima isto zna~ewe kako
1/100. Taka, ako
sakame maseniot udel ~ija vrednost e
0,5 da go
izrazime vo procenti, }e dobieme deka
w(B) 50 %. Zatoa {to % 1/100, }e imame
†
:
w
(B) 0,5 u 100 u 1/100
w
(B) 50 u 1/100
w
(B) 50 %
Zna~i, nie
i mno`ime i delime so
100! A ako eden broj go pomno`ime i go podelime so ist broj,
toj voop{to nema da se izmeni.
Kako {to gleda{,
0,5 50 %, kolku i nejasno toa da izgleda na prv pogled. Vpro~em, mnogu ne{ta
izgledaat sosema poinaku
na vtor pogled.
*
Vpro~em, brojniot udel na eden konstituent e ednakov so negoviot molski udel.
†
Znakot {to podolu se javuva (a }e go polzuvame i natamu) treba da se ~ita:
od toa sleduva deka.
157
Taka,
ako vrednosta na udelite (molski, maseni ili volumenski) se pomno`i i se podeli so 100 i ako
odnosot 1/100 go obele`ime so znakot %, velime deka udelite sme gi izrazile vo procenti;
zbirot na molskite (ili masenite ili volumenskite) udeli na site konstituenti vo eden
sistem e ednakov na edinica, odnosno na 100 %.
Primer 5.2
Kolkavi se masenite udeli na natrium hlorid i na voda vo rastvorot razgleduvan vo
Primer 5.1?
R e { e n i e
Kako {to bilo opredeleno, vo rastvorot ~ija masa bila 25 grama, masata
na natrium hlorid bila
m(NaCl) = 5 g, a presmetavme deka masata na vodata bila
m(H
2
O) = 20 g.
Spored toa:
w(NaCl) = 5 g / 25 g
w(NaCl) = 0,2
w(NaCl) = 20 %
w(H
2
O) = 20 g / 25 g
w(H
2
O) = 0,8
w(H
2
O) = 80 %
Zna~i, vo ispituvaniot rastvor od gotvarska sol vo voda, maseniot udel na natrium hlorid bil 0,2,
odnosno 20 %, a onoj na voda bil 0,8, t.e. 80 %.
Ne samo tuka, tuku i voop{to, operacijata na delewe }e ja ozna~uvame ili so dvoto~ka (t.e. so
znakot
:) ili so drobna crta ili so kosa crta (t.e. so znakot
/). Vpro~em, sli~no pravime i so
ozna~uvaweto na operacijata na mno`ewe. Vo ovoj slu~aj, imeno, gi polzuvame ili znakot u ili
podignata to~ka (znakot
). Praznoto mesto me|u dva simbola ili me|u brojnata vrednost i
edinicata isto taka ozna~uva operacija na mno`ewe.
PRESMETUVAWA VRZ OSNOVA NA HEMISKITE FORMULI I
RAVENKI
Nao|awe na sostavot na soedinenie ~ija formula e poznata
Presmetuvawata {to se vr{at vrz osnova na hemiskite formuli se od dva glavni tipa:
1. Opredeluvawe na sodr`inata na nekoj (ili nekoi) od elementite vo dadeno soedinenie i
2. Opredeluvawe na formulata na edno soedinenie ako e poznat negoviot sostav.
158
So prviot od ovie dva tipa presmetuvawa }e se zapoznaeme vedna{, a so vtoriot toa }e go sto-
rime malku podocna (str. 160).
Formulata na edno soedinenie, vidovme, go dava odnosot na koli~estvata na elementite {to
u~estvuvaat vo obrazuvaweto na toa soedinenie. Taka, formulata NaCl poka`uva deka molskiot
odnos (t.e. odnosot na koli~estvata) na natriumot i na hlorot vo ova soedinenie e
r
(Na, Cl)
1 : 1
[vodi smetka za toa deka
r
(B, C)
n
(B) :
n
(C)].
Vo edna formulna edinka od natrium hlorid ima edna ~esti~ka (jon) od natrium i edna ~esti~ka
od hlor (toa e hloridniot jon), a odnosot na
brojot na edinki
od natrium hlorid, natrium i hlor
e ednakov na
1 : 1 : 1. Kako {to znaeme, i odnosot na koli~estvata }e bide:
r
(NaCl, Na, Cl)
1 : 1 : 1
Formulata, pak, na sulfurnata kiselina, H
2
SO
4
ni ka`uva deka odnosot na koli~estvata na H, S
i O e
2 : 1 : 4. Sli~no treba da se razmisluva i toga{ koga se raboti za formulite na drugi soedi-
nenija.
Vrz osnova na ovie podatoci mo`e da se presmetaat i
molskite (koli~inskite)
udeli, a ako se
poznati
molarnite masi na elementite, mo`e da se najdat i
masenite udeli.
Bidej}i koli~estvoto supstanca od daden konstituent (da re~eme, B) e odnos na masata na toj
konstituent i negovata molarna masa, t.e.
n
m
M
(B)
(B)
(B)
sleduva deka
m
(B)
n
(B)
u
M
(B)
odnosno deka
masata na edna supstanca e proizvod na nejzinoto koli~estvo i molarnata masa.
Molarnite masi na
elementite mo`e da gi najdeme ako gi znaeme relativnite atomski masi
A
r,
bidej}i za
elementi,
M
(E)
A
r
(E) g/mol
ili
*
M
(E)
A
r
(E)
10
3
kg mol
1
dodeka za edno
soedinenie (da re~eme, za soedinenieto X) molarnata masa e dadena so
M
(X)
M
r
(X)
g/mol
Ako sakame edinicite da bidat kg mol
1
, izrazot na desnata strana treba da se pomno`i so
10
3
.
Inaku (ne samo tuka, tuku i voop{to), ako edinicata vo koja ja merime edna veli~ina e iljada
pati
pogolema, brojnata vrednost na taa veli~ina }e bide iljada pati
pomala.
*
Kako {to znae{, 1 g 0,001 kg!
159