Primer 5.3
Znaej}i ja formulata na sulfurnata kiselina (H
2
SO
4
), treba da se najdat molskite udeli na
elementite od koi taa e sostavena.
R e { e n i e
Kako {to e lesno da se vidi, vo edna formulna edinica (ovojpat, toa e molekula) od sulfurna
kiselina ima dva atoma od vodorod, eden atom od sulfur i ~etiri atoma od kislorod. Spored toa,
odnosot na koli~estvata na ovie tri elementa e n(H) : n(S) : n(O) = 2 : 1 : 4, a ako predvid ja zememe
i sulfurnata kiselina
n(H
2
SO
4
) : n(H) : n(S) : n(O) = 1 ; 2 : 1 : 4
So drugi zborovi, ako zememe eden mol sulfurna kiselina, sme zemale dva mola vodorod, eden mol
sulfur i 4 mola kislorod. Taka, }e imame vkupno koli~estvo od 7 mola.
Spored toa:
x(H) = 2/7
x(H) = 0,286 x(H) = 28,6 %
x(S) = 1/7
x(H) = 0,143 x(H) = 14,3 %
x(O) = 4/7
x(H) = 0,571 x(H) = 57,1 %
Zna~i, vo sulfurnata kiselina ima 28,6 molski procenti vodorod, 14,3 molski procenti sulfur i
57,1 molski procenti kislorod.
Treba, mo`ebi, da se re~e deka, vo op{t slu~aj, za soedinenie X ~ija formula e A
a
B
b
C
c
, maseniot
udel na eden od elementite (za da ne se vrzuvame na nekoj konkreten element, i tuka go upotre-
buvame op{tiot simbol E) e daden so izrazot
X
E
E
X
E;
r
r
M
A
i
w
kade {to i
(E) e indeksot na elementot E vo formulata na soedinenieto X (vo gorniot primer,
indeksot za elementot A e a, za elementot B indeksot e b itn.). Pritoa, ne treba da se zaborava
deka zbirot na masenite (kako i na sekoi drugi) udeli e edinica, a zbirot na masenite (ili
drugi) procenti e
100 %, taka {to site udeli ne mora da se presmetuvaat.
Vo sekoj slu~aj,
ako e poznata hemiskata formula na edno soedinenie, od nea mo`e da se presmeta sostavot, t.e.
da se presmetaat molskite udeli na elementite od koi soedinenieto e sostaveno.
Nao|awe na formula na soedinenie ako e poznat sostavot
Mo`no e da se re{i i zada~a {to e obratna od prethodnata: da se najde formulata na soedinenie
za koe postojat podatoci od t.n. elementarna analiza koi poka`uvaat kolkava e sodr`inata na
sekoj od elementite {to go so~inuvaat toa soedinenie. Zada~ata se re{ava na toj na~in {to }e
se najdat odnosite na koli~estvata na elementite i tie, potoa, }e se svedat na odnosi na mali
(ili, barem, relativno mali) celi broevi.
160
Formulata {to e dobiena na vakov na~in e t.n. najednostavna ili empiriska formula. Za
dobivawe na vistinskata formula na soedinenieto e potrebno da se znae i negovata molarna
masa.
Vo vakvi slu~ai, zgodno e da se znae deka
vrednosta na indeksot za sekoj od elementite vo najednostavnata formula na edno soedinenie
}e ja dobieme ako maseniot odnos za soodvetniot element go podelime so relativnata atomska
masa na toj element; vistinskata formula mo`e da se najde ako e poznata molarnata masa.
Primer 5.4
So analiza bilo utvrdeno deka masenite udeli na K, na S i na O vo edno soedinenie se 0,566, 0,087
i 0,348 soodvetno. Se bara formulata na soedinenieto.
R e { e n i e
Baranata formula e K
a
C
b
O
c
kade {to a, b i c se indeksite vo formulata koi{to treba da bidat
opredeleni.
Imaj}i go predvid izrazot daden na str. 160,
i(K) : i(C) : i(O) = a : b : c = w(K)/ A
r
(K) : w(C)/ A
r
(C) : w(O)/ A
r
(O)
a : b : c = 0,566/39,10 : 0,087/12,01 : 0,348/16
a : b : c = 0,014 : 0,007 : 0,022
Ako na desnata strana podelime so najmaliot broj (0,007), odnosot na trite ~lena na desnata strana
nema da se izmeni. Me|utoa, sega }e imame
a : b : c = 2 : 1 : 3,1
ili, pribli`no,
a : b : c = 2 : 1 : 3
Spored toa, formulata na soedinenieto mo`e da bide K
2
CO
3
, no i K
4
C
2
O
6
itn. Najednostavna e
prvata formula, a toa e i vistinskata formula na kalium karbonat. Imeno, se raboti za jonski
gradeno soedinenie, a za takvite soedinenija za vistinska ja smetame najednostavnata.
Ako situacijata ne e vaka zgodna i ako i pove}ekratnite umno`oci na najednostavnata formula
mo`e da bidat vistiniti, potrebno e da znaeme kolkava e molarnata masa i vrz taa osnova }e
napravime zaklu~ok za vistinskata formula.
Hemiskite ravenki kako osnova za presmetuvawe
Presmetuvawata vrz osnova na hemiskite ravenki se bazirani vrz faktot deka vo sekoja
izramneta hemiska ravenka odnosot na stehiometriskite koeficienti na oddelnite u~esnici vo
reakcijata go dava odnosot na koli~estvata na izreagiranite reaktanti, odnosno obrazuvanite
161
produkti na reakcijata. Taka, odnosot na promenata na koli~estvata za dva u~esnika (B i C) vo
edna reakcija }e bide:
'
'
n
n
B
C
B
C
Q
Q
kade {to
Q
(B) i
Q
(C) se stehiometriskite koeficienti pred B i C vo reakcionata ravenka
*
.
Zapomni,
vo izramnetata hemiska ravenka odnosot na stehiometriskite koeficienti za oddelnite u~es-
nici vo reakcijata e ednakov so odnosot na transformiranite koli~estva od tie u~esnici.
Primer 5.5
Poznato e deka pri sogoruvawe na jaglevodorodi vo vi{ok na kislorod, kako produkti se dobivaat
jaglerod dioksid i voda. Kolkavo koli~estvo voda }e se dobie ako vo vi{ok od kislorod sogorele
pet kilogrami etin (acetilen)?
R e { e n i e
Reakcionata ravenka za procesot na sogoruvawe na etin e:
2C
2
H
2
+ 5O
2
= 4CO
2
+ 2H
2
O
O~igledno e deka odnosot na koli~estvata na sogoren etin i na obrazuvana voda e (ako predvid gi
imame apsolutnite vrednosti) 2 : 2 ili, {to e isto, 1 : 1. Taka, ako go najdeme koli~estvoto na
sogoren etin, sme go na{le i koli~estvoto obrazuvana voda.
Molarnata masa na etin e
26,04 g/mol odnosno 0,02604 kg/mol. Ottuka, koli~estvoto na sogoren etin }e bide
5 kg / 0,02604 kg mol
–1
= 192 mol
Zna~i, pri sogoruvawe na 5 kilograma etin se obrazuvaat 192 mola voda!
Va`no e dali reaktantite se vo stehiometriski odnos
Vo nekoi slu~ai od uslovot na zada~ata sleduva deka odnosot na koli~estvata supstanca za
u~esnicite vo reakcijata (ili samo za nekoi od niv) e onakov kakov {to e odnosot na stehiomet-
riskite koeficienti za tie u~esnici vo reakcionata ravenka. Vo vakov slu~aj smetame deka tie
koli~estva se vo stehiometriski odnos. Ponekoga{, duri, velime (ne sosem pravilno!) deka i
samite u~esnici vo reakcijata se nao|aat vo stehiometriski odnos. Vo vakvi slu~ai, presme-
tuvawata se relativno ednostavni (ne bi trebalo oddelno da se napomnuva deka voop{to ne e
*
Kako {to rekovme, ako ne nè interesira predznakot na promenite na koli~estvata supstanca, stehiometriskite
koeficienti mo`e da gi zemame onaka kako {to tie se navistina napi{ani vo reakcionata ravenka. Ako, pak, sakame da
dobieme rezultat koj{to }e poka`uva deka promenata na koli~estvoto supstanca na reaktantite vo tekot na reakcijata e
negativna, a onaa za produktite e pozitivna veli~ina (koli~estvoto na reaktantite, imeno, se namaluva, a ona na produk-
tite raste), toga{ treba stehiometriskite koeficienti za reaktantite da gi zemame so negativen predznak.
Vo po~etniot period na u~ewe na hemiskoto smetawe, za ova ne mora da se vodi smetka. Nekoga{ podocna, koga u~ebnikov
}e slu`i za obnovuvawe na porano u~enoto, i vaka mo`e da se postapuva.
162
Dostları ilə paylaş: |