H e r m e n e V t I k a in humanistika II

306

P

HAINOMENA

14/53–54                                                    R

EADING

HEIDEGGER TRANSLATIONS IN THE LAST DECADE:

ENGLISH: Theodore Kisiel:

Review and Overview of Recent Heidegger Translations and their German Originals:

A Grassroots Archival Perspective

FINNISH: Tere Vadén:

Probing for Indo-European connections. Heidegger translations in Finnish

FRENCH: Christian Sommer:

Traduire la lingua heideggeriana. Remarque sur la traduction selon

Heidegger, suivie d’une note sur la situation de la traduction de Heidegger en France depuis

1985

ITALIAN: Nicola Curcio:

„Dasselbe ist niemals das Gleiche“. Heidegger auf Italienisch und die Debatte im letzten

Jahrzehnt (1995-2005)

ROMANIAN: Laura Tuºa-Ilea:

Heideggers Übersetzung ins Rumänische: Ein Überblick

REVIEW

ARTICLES: Larisa Cercel:

Hermeneutik des Übersetzens. Heidegger, Gadamer und die Translationswissenschaft Gabriel

Cercel:

Der frühe Philosophiebegriff Martin Heideggers im Lichte neuerer Dokumente und Interpretatio-

nen

BOOK REVIEWS: Ion Copoeru:

Madalina Diaconu, Tasten, Riechen, Schmecken, 2005

Mãdãlina Diaconu:

Silvia Stoller, Veronica Vasterling, Linda Fisher, Feministische

Phaenomenologie und Hermeneutik, 2005

Dale Jacquette:

Karl Schuhmann, Selected Papers on Phenomenology, 2004

Yves Mayzaud:

Hiroshi Gotto, Der Begriff der Person in der Phaenomenologie Husserls, 2004

Francesca Filippi:

Gunter Figal, Lebensverstricktheit und Abstandsnahme, 2001

Rolf Kühn:

Jacques Derrida, Le toucher, Jean-Luc Nancy, 2000

Translating Heidegger’s Sein und Zeit.pmd

19.1.2006, 8:36

306

---

307

I

ZVLE

~

KI

– A

BSTRACTS

IZVLE^KI – ABSTRACTS

Rainer Thurnher: Hermenevtika kot metoda in izvr{evanje

Hermenevtika je bila na samem za~etku mi{ljena kot posebna metoda, ki naj bi

zagotavljala razumevanje smisla besedila (evangelija, zakonov, literature). Ta

smoter je bil najprej utemeljen na razlikovanju med subjektom in objektom:

spoznavajo~i subjekt je imel namen zagotoviti si adekvatno idejo smisla, kot

ga je imel namen podati avtor, prav ta smisel pa je predstavljal objekt spoznanja

v humanisti~nih vedah. Toda v sami uporabi metode je za~elo na povr{je pri-

hajati vedno ve~ stvari in samo razlikovanje med subjektom in objektom je

postalo skrajno problemati~no; da namre~ ~love{ko `ivljenje sámo predstavlja

hermenevti~ni proces, v katerem igra odlo~ilno vlogo predrazumevanje, ki ga

pogojujejo tradicija in zgodovina in nezavedni vplivi {tevilnih dejavnikov. To

velja tako za samo produkcijo razumevanja kot tudi za razkritje produkta, ki

daje razumeti. Smisel dela, ki ga ho~emo razumeti, potemtakem presega av-

torjev (zavestni) namen. Prva konsekvenca tega uvida je, da lahko hermenevtiki

trdijo, da lahko razumejo neko delo bolje od avtorja samega. Smisel proizvodov

~love{kega duha je dejansko neiz~rpen, cilj humanisti~nih ved pa je, da odkriva

te vidike, ki so lahko plodni za sedanjost.

Klju~ne besede: hermenevtika, metoda, razumevanje, tradicija, zgodovina

IZVLECKI.pmd

30.6.2006, 13:02

307

---

308

P

HAINOMENA

15/55–56

                                 

  I

ZVLE

~

KI

– A

BSTRACTS

Rainer Thurnher: Hermeneutics as Method and Fulfilment

Originally hermeneutics were considered as a special method intending to

grasp the sense of texts (of gospel, laws, literature). Initially this aim was

grounded on the differentiation between subject and object: the knowledge

gaining subject had the intention to get an adequate idea of the sense intended

by the author, and it was this sense, which was considered as the object of

knowledge in humanities. But in was in the very application of this method that

it turned out more and more, that the differentiation between subject and object

got highly problematic; that human fulfilment of life itself embodies a her-

meneutic process, in which pre-understanding, being conditioned by tradition

and history and unconscious influence of lots of factors play a decisive role.

This is the case in the production of what has to be understood as well as in the

understanding revelation of the product. Hence the sense of a work which has

to be understood transcends the author’s (conscious) intention. The basic im-

plication of this insight is that hermeneutic philosophers can claim to under-

stand a product better than the author ever could. In fact the sense of a product

of human spirit is inexhaustible, and it has to be the aim of humanities to find

out those aspects, which can be applied in a fruitful way for the presence.

Key words: hermeneutics, method, understanding, tradition, history

*

   *   *

Jean Grondin: Vattimova latinizacija hermenevtike. Zakaj se je

Gadamer upiral postmodernizmu?

Veliko razlogov je, zaradi katerih smo lahko hvale`ni Gianniju Vattimu za

njegov prispevek k filozofiji in javnemu `ivljenju. Nedvomno dr`i, da njegovi

najmo~nej{i filozofski vzgibi izvirajo iz nem{ke filozofske tradicije, {e najbolj

iz svete trojice Nietzscheja, Heideggra in Gadamerja, ki je bil njegov u~itelj.

Toda on sam ni Nemec, temve~ ponosen Italijan, zaradi ~esar je na neki na~in

legitimnej{i zastopnik te tradicije.

Na tem mestu me zanima vpra{anje, ali moramo hermenevtiko, in s tem filo-

zofijo samo, imeti za obliko nihilizma. ^e nihilizem pomeni zgolj toleranco do

pogleda drugih v tem smislu, da ti z nasiljem ne omejujejo svobode drugih, se

IZVLECKI.pmd

30.6.2006, 13:02

308

---