H e r m e n e V t I k a in humanistika II

51

D

ONATELLA

 D

I

  C

ESARE

: H

UMBOLDTOVA

 

DIALO

{

KA

 

HERMENEVTIKA

Donatella Di Cesare

HUMBOLDTOVA DIALOŠKA

HERMENEVTIKA

I. Humboldtovo mesto v zgodovini hermenevtike

Humboldtovo ime je v u~benikih, posve~enih zgodovini hermenevtike, obi-

~ajno navedeno le v zvezi z znanim esejem O nalogi zgodovinopisca (Über die

Aufgabe des Geschichtsschreibers, 1821), ki je med drugim vplival na pisce,

kot so Steinthal, Droysen in Dilthey.

1

 Tak{na postranska vloga je br`kone tudi

posledica samosvoje neaktualnosti njegovega jezikoslovnega zasnutka, ki ga

mora filozofska hermenevtika {e vedno na novo odkriti in ovrednotiti.

Podobno kot Schleiermacher, ki ponavadi velja za poglavitnega spro`itelja

hermenevti~nega obrata v romantiki, se tudi Humboldt dotakne vpra{anja razu-

mevanja in ga obravnava v vsej njegovi filozofski kompleksnosti. Kro`na dina-

mika jezika ga vodi od skupne, univerzalne sposobnosti sporo~anja preko de-

janskih oblik naravnih jezikov h govorici posameznika, ki za`ivi v dialogu.

Smeli bi trditi, da je Humboldtova hermenevtika jezika dialo{ka hermenevtika,

1

 Zna~ilno je npr. eno izmed poglavij dela Joachima Wacha, Das Verstehen. Grundzüge einer

Geschichte der hermeneutischen Theorie im 19. Jahrhundert 

[1926–1933], Olms, Hildesheim 1966,

I, str. 227–266, v katerem avtor obravnava Humboldtovo hermenevtiko iz diltheyjevske perspektive,

tj. na podlagi pregleda antropolo{kih in filozofskozgodovinskih spisov, vendar brez analize filo-

zofskojezikovnih del.

Donatella.pmd

29.6.2006, 11:25

51

---

52

P

HAINOMENA

15/55–56                                                    J

EZIK

ki se uresni~uje v zgodovinskem obzorju jezikov. Prej kot teorija interpretacije

je filozofska refleksija o vpra{anju razumevanja, izpeljana na podlagi jezi-

koslovnih raziskav.

Opredelitev razumevanja je namre~ rde~a nit, ki povezuje raznovrstna podro~ja

Humboldtovega raziskovanja, filolo{ko eksegezo in politi~no presojo revo-

lucionarnih dogodkov v Franciji, esteti~ne interpretacije in fiziognomi~ne opi-

se, antropolo{ke projekte in prou~evanje jezika. Dinamika tega raziskovanja,

ki sega od Gr~ije ter bli`njega in doma~ega sveta vse do Amerike, Jave in

oddaljenih, tujih svetov, razodeva gibanje jaza, ki se iz lastnega pne k drugemu.

Ravno tu je mogo~e ugledati, kako sta si Humboldtova in Schleiermacherjeva

romanti~na hermenevtika blizu, a vendar obenem tudi dale~. Filozofsko vpra-

{anje razumevanja je pri obeh zastavljeno na podlagi istih na~el: posredovanje

jezika med jazom in svetom ter prednost posameznega pred ob~im. Humboldt

in Schleiermacher tudi izhajata iz iste trojice pogojev, ki zagotavljajo uve-

ljavitev hermenevti~nega obrata. To so preoblikovanje filologije, nastanek zgo-

dovinske zavesti in Kantova kopernikanska revolucija.

Filolo{ka spretnost in pronicljiv ob~utek za zgodovino sama po sebi nista do-

volj. Na koncu 18. in v za~etku 19. stoletja smo pri~a {tevilnim sijajnim dose`-

kom filologov, zgodovinarjev in antropologov. Vendar njihovo vztrajno razi-

skovanje razli~nih narodov, kultur in obdobij v duhu razsvetljenske filozofije

tr~i ob zahtevo po ob~i veljavnosti razuma. Razum uveljavlja svojo univer-

zalnost in ne dovoljuje, da bi raziskovalci zastavili vpra{anje razumevanja ob

upo{tevanju interpretativnih te`av, ki jih skrivajo jezikovne artikulacije indi-

vidualnosti. Po drugi strani ni dovolj niti Kantova kopernikanska revolucija.

^e pomislimo na predelavo, ki jo do`ivi v Fichtejevem ali Heglovem idealizmu,

moramo priznati, da kriti~na filozofija sama po sebi ne uvaja problematizacije

razumevanja.

2

Humboldtu uspe dovr{ena sinteza filolo{ke prakse, pronicljivega ob~utka za

zgodovino in premisleka kantovske filozofije, s tem pa tudi oblikovanje filo-

zofskega nazora, usmerjenega v razumevanje ~love{ke narave skozi razno-

vrstnost njenih posameznih oblik. Humboldtova filozofija pomeni interpre-

2

 Prim. Tilman Borsche, Sprachansichten. Der Begriff der menschlichen Rede in der Sprachphi-

losophie Wilhelm von Humboldts, Cotta, Stuttgart 1981, str. 90–94.

Donatella.pmd

29.6.2006, 11:25

52

---

53

D

ONATELLA

 D

I

  C

ESARE

: H

UMBOLDTOVA

 

DIALO

{

KA

 

HERMENEVTIKA

tacijo individualnih na~inov ~lovekovega bivanja in razumevanja. Njena osnova

je hermenevtika jezika kot medija bivanja in sporazumevanja.

Take hermenevtike ni mogo~e ozna~iti za golo interpretativno prakso. Najprej,

ker Humboldtova prizadevanja niso omejena na besedila, marve~ merijo na

raziskovanje vseh obstoje~ih jezikov. Taka {irina daje njegovi hermenevtiki

svetovljanski pogled, zaradi katerega je razli~na od tradicionalne hermenevtike,

ki se ukvarja z anti~nimi teksti in poudarja predvsem pomen gr{~ine in latin-

{~ine ter drugih pomo`nih jezikov teolo{ke sfere, od aramej{~ine do hebrej-

{~ine, razli~na pa je tudi od romanti~ne hermenevtike, ki pomeni prej konti-

nuiteto kot prelom – odkritje sanskrta je po svojem pomirjujo~a potrditev iz-

gubljene edenske enotnosti, v kateri je babilonska zmeda prese`ena z indijskim

mitom.

Humboldt ne zanemarja Homerja ali Svetega pisma, Bhagavad-Gite ali Aveste.

Vodilo mu je hermenevti~ni ob~utek za raznovrstnost jezikov, ki pa ni znamenje

lahkomiselnega eksotizma niti izraz zavra~anja evropskega klasi~nega izro~ila.

Raziskovalna pot, ki ga iz Evrope popelje na Kitajsko, v Ameriko in na Javo,

razpre primerjalnemu jezikoslovju dimenzijo neznanske empiri~ne {irine, ki

se zrcali v prenovljeni filozofski globini njegove hermenevtike. Tu pride do

izraza univerzalnost vpra{anja razumevanja, tehtanega na podlagi posami~nosti

vsakega, vselej jezikovno posredovanega ~love{kega izkustva.

II. Od hermenevtike zgodovine do hermenevtike jezika

Humboldt se je za~el ukvarjati s premi{ljevanjem individualnosti, vklju~no z

interpretativnimi problemi, ki jih ta zastavlja, `e v sklopu raziskav o primerjalni

antropologiji, zlasti ob upo{tevanju posebnega mesta posameznika kot najbolj

individualizirane pojavne oblike raznovrstnosti ~love{kega rodu. Na prvi od-

govor – pravzaprav na prvi osnutek odgovora – na vpra{anja, ki jih zastavlja

interpretacija individualnosti, pa naletimo {ele v njegovi filozofiji zgodovine,

natan~neje v razmi{ljanju o u~inkih posameznikove mo~i.

V eseju O nalogi zgodovinopisca so zaslutene univerzalne razse`nosti her-

menevtike zgodovine znotraj dramati~ne in konfliktne vizije svetovne zgo-

dovine. Humboldt se, slede~ Herderju in odprto polemi~no do Kanta, odlo~i za

kritiko »filozofskih zgodovin«, ki izpovedujejo zna~ilno zaupanje v napredek

~love{tva, za katerim se komajda potuhne oholost razsvetljenca, prepri~anega,

Donatella.pmd

29.6.2006, 11:25

53

---