Slovenski prosotr V srednjem veku

Spanheimi

• 
  Spanheimi imajo ime po gradu Sponheim na Frankovskem ob reki Ren
  
• 
  Del te rodbine se preseli na Koroško
  
• 
  Pridobijo si posesti na Trušnjah, na Velikovcu in Wolfsburgu
  
• 
  Leta 1099 zgradijo svoj benediktinski samostan v Šentpavlu
  
• 
  Cilj jim je bil ohranjati moč in pravičnost Spanheimov v vojvodini ter nuditi zavetje za večni počitek – tam so tudi pokopani
  
• 
  V tem samostanu so shranjene največje dragocenosti iz Koroške
  
• 
  Dejansko gre tukaj za Koroško zakladnico
  
• 
  Od leta 1122-1269 Spanheimi bogatijo in si večajo svojo moč
  
• 
  Njihov simbol je rdeče-bela šahovnica, ki nima nobene povezave s Hrvško
  
• 
  Spanheimi so leta 1122 po izumrtju Eppensteincev podedovali vojvodski naslov, ne pa tudi posesti
  
• 
  Prvo obdobje vladavine Spanheimov so zaznamovala močna prizadevanja za uveljavitev oblasti
  
• 
  V 3. desetletju 12. stoletja pridobijo Ptujsko marko in posesti južno od Celja s središčem v Laškem
  
• 
  Dejansko je tukaj šlo za spreten manever, s katerim so si potem zagotovili še ozemlja na Koroškem, ki so bila za njih mnogo bolj pomembna
  
• 
  V 20 letih se tako okrepijo, da njihova moč na Koroškem ni več vprašljiva
  

Andechsi grofje

• 
  Andechs je kraj na Bavarskem
  
• 
  Rodbina je dobila velike posesti severno od Münchna s središčem v Dachauu, po katerem nosijo tudi drugo ime
  
• 
  Posesti imajo tudi na vzhodu Bavarske
  
• 
  Sredi 12. stoletja zamenjajo rodbino Weimar-Orlamünde na Kranjskem, kateri se vrnejo nazaj v rodno Saško
  
• 
  Andeški postanejo mejni grofje Kranjske in Istre s središčem v Kamniku
  
• 
  Zelo hitro si pridobijo še Slovenj Gradec v Mislinjski dolini
  
• 
  V fevdu so imeli še salzburško Keško
  
• 
  Andeški so rodbina, ki si na račun posesti Meragia v Istri pridobijo naziv duksov iz Meragie – tako so se povzdignili med najvišja plemstva v Evropi
  
• 
  So dejansko ena najvplivnejših rodbin, ki je kadarkoli delovala na Slovenskem
  
• 
  V 12. stoletju imajo 2 centra delovanja: Tirolsko in Kranjsko
  
• 
  2 pripadnici rodbine sta bili celo kraljici (Agnes Francoska in Elizabeta Turinška)
  
• 
  Leta 1250 v Slovenj Gradcu posvetijo cerkev Elizabeti Turinški
  

Otokarji/Traungauci

• 
  Na področje Karantanske marke pridejo po izumrtju Eppensteincev
  
• 
  Nasledijo njihove posesti vendar ne nasledijo naziva vojvod
  
• 
  Postanejo krajišniki v Karantanski marki
  
• 
  Po mestu Steier v Avstriji jih imenujemo tudi grofje Steierski
  
• 
  Iz tega imena izhaja tudi kasnejša dežela Štajerska
  

Wilhelminci

• 
  Njihov prednik je Valjtuni, član Bavarsko-slovanskega plemstva, ki je ob enem tudi prednik Heme Krške
  
• 
  Valjtuni se v virih prvič pojavi zraven darovnice iz leta 895
  
• 
  V tej isti darovnici se omenja Reichenburg – Kroško polje
  
• 
  Hema je v dopisu Otona 2. bila označena kot njihova sorodnica in to je dejansko bila
  
• 
  Na Slovenskem je Hema imela ogromno posest na Kozjanskem
  
• 
  S poroko z Viljemom 2. se združi posest Wilhelmingov na Koroškem s centrom v Brežah, z ozemljem ob zgornji Muri, pokrajino Lungau ter s posestmi na severozahodu Štajerske, Koroške in Dolenjske
  
• 
  Hema leta 1043 blizu Strasbourga odpre samostan
  
• 
  Viljem 2. in Hema sta kontrolirala večji del Slovenske Štajerske in Avstrijske Koroške
  
• 
  Viljem 2. se v času investiturnega boja spre z verjetno edinim rivalom na tej strani Alp, Adalberom
  
• 
  Njun spor za prevlado je bil zakrit pod investiturnem bojem
  
• 
  Dejansko se je šlo za to, kdo bo kontroliral Koroško in Štajersko, ter s tem tudi pot v Furlanijo
  
• 
  Adalbero marca 1036 Viljema 2. ubije
  
• 
  S tem Adalbero izgubi naziv vojvoda ter s tem tudi vso nominalno moč
  
• 
  Hema Krška obdrži ogromno posest brez naslednika
  
• 
  Njena sinova Viljem 3. in Hartvik sta bila umorjena
  
• 
  Ubili bi naj ju uporni rudarji nekega mesta, kar pa ni dokazano
  
• 
  Vdova Hema po vzoru babice Ime leta 1043 na Krku (Gurk) postavi ženski samostan
  
• 
  Ta samostan dobi tudi vse posesti na Kozjanskem in osrednjem Koroškem ter s tem postane samostan, ki daleč naokoli po kvadraturi posesti nima para
  
• 
  Hema je postala prva opatinja samostana
  
• 
  Posest ob zgornji Aniži je uporabila za to, da je ustanovila še en samostan (v Admontu)
  
• 
  Nadškof Gebhard ta samostan razpusti in leta 1072 ustanovi škofijo na Krki
  
• 
  Škofe Krke je smel imenovati samo salzburški nadškof, kar je bila posebnost te škofije
  
• 
  Salzburški nadškof je bil edini tak na svetu, ki je lahko imenoval škofa
  
• 
  Hema vse svoje posesti ne razdeli
  
• 
  Njeni sorodniki iz veje Askvincev/Ažvincev so v rokah obdržali velike posesti
  

Višnjegorski gospodje

• 
  Iz ene veje Askvincev izhajajo tudi Višnjegorski gospodje
  
• 
  Iz rodu Višnjegorskih v 12. stoletju srečamo 2 predstavnika, ki še vedno nosita naziv njunega mogočnega prednika – Savinjska mejna grofa
  
• 
  Kronist 12. stoletja je napisal, da so Višnjegorski gospodje najmočnejši plemiči na Koroškem, ter da ne odgovarjajo nikomur
  
• 
  Leta 1136 v Stični s pomočjo Oglejskega patriarha Peregrima ustanovijo samostan
  

• 
  V tem času so na Slovenska tla prišli Celjski grofje in Goriški grofje
  
• 
  Slovenski prostor je bil v tem času relativno prazen, zato je vabil ambiciozneže k raziskovanju in odkrivanju
  
• 
  Na Slovenskem je bil to čas divjega zahoda
  
• 
  Vso plemstvo na Slovenskem je govorilo jezik ljudstva
  

CERKEV NA SLOVENSKEM V SREDNJEM VEKU

• 
  V času nastajanja mejnih grofij in kasneje dežel je nastala tudi cerkvena mreža, katere temelji so se v veliki meri ohranili vse do danes
  
• 
  Cerkvena organizacija je pomembno vplivala na nastanek dežel in na nastanek fevdalnega reda
  
• 
  Po propadu Metodove nadškofije je bilo slovensko ozemlje do sredine 18. stoletja v glavnem razdeljeno med Salzburško in Oglejsko nadškofijo
  
• 
  Ozemlje nekdanje Metodove nadškofije je ob koncu 9. stoletja skupaj z vzhodom Slovenije postalo del Madžarske države
  
• 
  Kljub temu v obče velja, da sta Salzburg in Oglej glavna metropolitanska sedeža z mejno reko Dravo
  
• 
  Salzburg je s posestmi segal tudi onkraj Drave
  
• 
  Cerkvena meja se vedno ni pokrivala s politično mejo
  
• 
  Za Salzburg in Oglej je bila značilna močna centralizirana oblast, ki se ni ozirala na druge pridige
  

Istra

• 
  Oglej je bil pri tem veliko bolj fleksibilen, saj se je tudi prilagajal, medtem ko Salzburg nikoli
  
• 
  Oglejski patriarhi so v 11. stoletju (natančneje leta 1077) od nemških kraljev za kratek čas prejeli v posvetno oblast Kransko, Istro in Furlanijo, tako da so postali Kranjski gospodje
  
• 
  To je bila zahvala za to, da so v času investiturnega boja Henriku 4. stali ob strani
  
• 
  Znotraj obeh nadškofij je nastalo nekaj sufraganskih (podrejenih) škofij
  
• 
  Na Slovenskem so imele takšne sufraganske škofije velik vpliv
  
• 
  Za slovensko zgodovino pomembne so bile škofije v Kopru, Trstu, Novem gradu, Puli in v Pičanu
  
• 
  Tržaška škofija je nastala že nekje v 6. stoletju in je polek mesta Trst zaobjemala veliko ozemlje do Postojne
  
• 
  Tržaška škofija leta 1046 od nemškega cesarja Otona 1. dobi mesto Trst kot svetno kneževino (tako so dobili še dejansko ozemlje)
  
• 
  Tržaška škofija preneha obstajati leta 1295, ko jo prodajo mestu Trst
  
• 
  Leta 1382 Trst preide v roke Habsburžanov
  
• 
  Kranjska je bila odrezana od morja, zato so si Habsburžani močno prizadevali razširiti ozemlje do Reke ali Trsta, tako ta bi dosegli morje z obeh strani
  
• 
  Do leta 1918 je Trst najpomembnejše pristanišče monarhije
  
• 
  Koper bi naj imel že v 8. stoletju stalni škofijski sedež, a se do 12. stoletja ne omenja
  
• 
  Ko leta 1077 Oglejski patriarh postane mejni grof Istre in Furlanije in gospod Kranjski, se spusti v boj z mestnimi komunami ter z Benetkami
  
• 
  V teh bojih se Koper osamosvoji izpod Tržaške škofije
  
• 
  Leta 1077 papež Aleksander 3. izloči Koprsko škofijo
  
• 
  Leta 1085 škofija v Kopru ponovno zaživi
  
• 
  Papež Urban 3. določi, da sme koprskega škofa imenovati samo Oglej in nihče drug
  
• 
  Ozemlje škofije v Kopru je bilo zelo majhno, omejeno med rekama Rižano in Dragonjo
  
• 
  V 12. in 13. stoletju je bilo bogoslužje v Kopru v latinskem jeziku, v okoliških vaseh pa v glagolici (nekaj spomenikov je celo ostalo ohranjenih vse do danes)
  

Prekmurje

• 
  Madžarski kralj Ladislav 1. leta 1090 razširi mejo Madžarske in priključi Prekmurje
  
• 
  Do tega časa je formalno upravo nosil Salzburg
  
• 
  Ko je Ladislav 1. razširil Madžarsko mejo na zahodu, je v letu 1094 ustanovil novo škofijo v Zagrebu in tej priključil na novo pridružene pokrajine
  
• 
  Škofija v Zagrebu se je zaradi tega znašla v prepiru z madžarskima škofijama iz Đera (ustanovljena leta 999) in iz Vestrema (ustanovljena leta 1002)
  
• 
  Ta spor se konča leta 1176
  
• 
  Območje zgornjega Prekmurja je bilo priključeno škofiji Đer
  
• 
  Sufraganske škofije so nastale znotraj Oglejske nadškofije in ta hierarhija se je do 12. stoletja utrdila
  
• 
  V okviru Salzburga nastanejo v srednjem veku 4 takšne sufraganske škofije
  
• 
  Za Slovence najpomembnejši salzburški nadškof je bil Gebhard, ki je vodil bogoslužje med leti 1060 in 1088
  
• 
  Gebhard je bil pristaš Klinijske reformne cerkve in je med drugim uvedel mnogo reform
  
• 
  Odpravil je lažjo Slovansko desetino in vse desetine izenačil
  
• 
  Reformiral je notranjo cerkveno hierarhijo
  
• 
  Med seboj je čvrsto povezal župnijska središča
  
• 
  Leta 1072 ustanovi prvo škofijo na Koroškem – Krško
  
• 
  Za ta podvig je porabil dediščino Heme Krške, ki je pred njim v Krki leta 1043 ustanovila ženski samostan
  
• 
  Gebhard za novo škofijo ni izdal ustanovne listine, kjer bi morali biti navedeni hierarhični odnosi med to škofijo, papežem in Salzburgom
  
• 
  Ustanovno listino izda Gebhardov naslednik, nadškof Thiemo
  
• 
  Do imenovanja Krških škofov je imel izključno pravico samo salzburški nadškof
  
• 
  Krška škofija prejme 8 župnij (Podčetrtek, Rogatec, Vitanje,…), katere je že prej samostanu podarila Hema
  
• 
  Krški škofi so se sicer trudili, a bi se izvili iz primeža Salzburga, vendar brez uspeha (še najbližje temu so bili v času škofa Romana 1.)
  
• 
  Krška škofija doseže neodvisnost šele leta 1520, ko je maševal škof Matej Lang, ki je bil osebni prijatelj cesarja Maksimiljana
  
• 
  Naslednji v vrsti pomembnih nadškofov je bil Eberhart 2.
  
• 
  Eberhart 2 je bil zelo dober politik in ekonomist, ki je pridobil nagrado s tem, ko se je postavil na stran cesarja Friderika 2. v času njegovega boja s papežem
  
• 
  Na Ptuju so se v tem času naselili dominikanci
  
• 
  Eberhart 2. je želel s Ptujskimi gospodi utrditi mejo z Madžari
  
• 
  Uspešno je preprečeval težnje Leopolda 6. Babenberžana in Koroškega vojvode Bernharda Spanheimskega po osamosvojitvi Koroške in Štajerske izpod Salzburga
  
• 
  V ta namen je leta 1218 ustanovil škofijo Seggau ter le to direktno pripojil Salzburgu, s tem pa štajerskemu vojvodi odvzel škofijo
  
• 
  Leta 1228 je ustanovil škofijo Šentandraž
  
• 
  Škofija Segga je bila po obsegu podobno velika kot Krška in tudi tukaj je škofe lahko postavljal le Salzburg
  
• 
  Kot temelj so služili avguštinski kanoniki, ki so bili ustanovljeni leta 1212; ti so postali člani stalnega kapitlja, vendar pa niso smeli voliti škofa
  
• 
  Iz salzburškega stolnega kapitlja so lahko imenovali prošta v Šentandražu
  
• 
  V ustanovni listini se sploh ni govorilo o dohodkih škofije
  
• 
  Obseg škofije je nadškof določil šele leta 1244 (Od Maribora, Dravograda pa do Radelj)
  
• 
  Seggau je današnja škofija Graz
  
• 
  Krka je današnja škofija Celovec
  
• 
  Šentandraž je današnja nadškofija Maribor
  
• 
  Škofe so lahko imenovali za generalne vikarje – uresničitelje nadškofovih želja
  
• 
  Zaradi velike razvejanosti župnijske mreže so si metropolit in sufraganske škofije iskali namestnike/pomočnike (že sufraganske škofije so pomagale nadškofu)
  
• 
  Na svojih ozemljih so začeli upravno združevati župnije v upravne enote arhidiakonate, na čelu katerih je bil arhidiakon
  
• 
  Znotraj enega arhidiakonata je bilo več župnij in arhidiakon je imel med slednjimi nadzor
  
• 
  Arhidiakon je v imenu škofa ohranjal cerkveni red, skrbel za izobrazbo duhovnikov, opravljal cerkveno sodstvo, ter imel pravico sklicevati sinode, na katerih je posredoval navodila škofa/metropolita
  
• 
  Arhidiakonati so nastali po celotni Sloveniji
  
• 
  Arhidiakoni so postali ugledni župniki iz bogatejših župnij (Laško, Videm ob Savi, Leskovec,…), vendar služba ni bila omejena na samo duhovnike
  
• 
  Mnogi samostani so namreč imeli inkorporirane posamezne župnije in na območju le teh so naloge in dolžnosti arhidiakona opravljali opati
  
• 
  Na Slovenskem so kmalu po letu 1000 pričeli delovati trije taki arhidiakonati
  
• 
  Na Koroškem sta bila to Zgornje-koroški in Spodnje-koroški z mejnim Osojskim jezerom
  
• 
  Na Štajerskem je deloval arhidiakonat Spodnja Marka oz. arhidiakonat ob spodnji Muri
  
• 
  Oglej se je zgledoval po Salzburgu in tudi sam pričel uvajati arhidiakonate
  
• 
  Sprva je bilo malo arhidiakonatov, njihova ozemlja pa so bila ogromna
  
• 
  To stanje se je hitro zamenjalo, ko so povečali število arhidiakonatov, njihova ozemlja pa močno zmanjšali
  
• 
  Za ozemlja južno od reke Drave je arhidiakonat Ogleja zajemal 12 župnij, za Savinjsko pa je tamkajšnji arhidiakonat zajemal 14 župnij
  
• 
  Na Kranjskem je sprva deloval en sam arhidiakonat s 40 župnijami, a so ga hitro razdelili na Gorenjskega in Dolenjskega
  
• 
  Tolmin in zgornje Posočje sta bila pod upravo arhidiakonata kapitlja iz Čedada
  
• 
  Arhidiakonati so lahko bili vezani tudi na samostane: takšni samostani so bili npr. opatija v Možacu, Gornjegrajska opatija, Stiški samostan, samostan na Kostanjevici, samostan Bistra, Novomeški kapitelj, samostan v Križnikih
  
• 
  V Prekmurju sta nastala 2 arhidiakonata in sicer: škof v Đeru je imel arhidiakonat s sedežem v Murski Soboti, škof iz Zagreba pa je imel Beksinjski arhidiakonat s centrom v Lendavi
  
• 
  V škofiji Zagreb se v tem času uveljavi latinski izraz, ki v prevodu pomeni 'Prekmurje'
  
• 
  Osnovo maševanja so vedno opravljale župnije
  
• 
  Po Augsburgu 955 se je ustalila tudi mreža župnij
  
• 
  Na začetku jih je bilo le nekaj – pražupnije, iz katerih pa je kasneje nastalo ogromno manjših župnij
  
• 
  Ta struktura župnij predstavlja hrbtenico katolištva na slovenskih tleh
  
• 
  Župnije so nastale iz lastninskih cerkva
  
• 
  Od srede 11. stoletja se te lastninske cerkve začnejo vključevati v nastajajočo farno strukturo
  
• 
  Po Germanskem pravu so lastniki cerkva imeli pravico do desetine in lahko so postavljali svoje župnike
  
• 
  V nekem procesu te lastninske cerkve postanejo del splošne župnijske cerkve
  
• 
  Do konca 13. stoletja so se vrstile borbe med lastniki cerkva in metropoliti
  
• 
  Tukaj je šlo za 2 ločeni pravici in sicer:
  
  1. 
     Pravica do nastavljanja duhovnika
     
  2. 
     Pravica do koriščenja dohodkov
     
• 
  Izgradnja te pražupnijske mreže se je začela po Augsburgu 955, dokončana pa je bila sredi 11. stoletja
  
• 
  Do 11. stoletja so nastale vse cerkve, za katere lahko trdimo, da so pracerkve
  
• 
  Od Augsburške zmage nad Madžari je bilo potrebno Slovenska tla ponovno pokristjanit
  
• 
  Do konca 11. stoletja lahko ponovno govorimo o popolnoma krščanski deželi
  
• 
  Prafarne cerkve so bile posvečene tistim svetnikom, ki predstavljajo simbolno zmago nad poganstvom (Jurij, Martin, Mihaela, Peter, Marija Magdalena)
  
• 
  Ostale cerkve so pričele nastajati od konca 13. stoletja naprej
  
• 
  Zaradi prevelikega obsega teh prafarnih cerkva je župnik le s težavo opravljal svoje obveznosti
  
• 
  V ta namen so na robovih prafar postavljali krstne kapele, kjer so zelo hitro nastanili vikarje – duhovnike pomočnike, ki so imeli omejene pravice
  
• 
  Smrtnost je bila v tem času relativno velika, sploh med novorojenimi otroki
  
• 
  V teh prafarah v 12. oz. 13. stoletju že srečujemo vikariatne cerkve, ki so bile po naravi še vedno lastniške, iz katerih pa so kasneje nastale današnje župnije
  
• 
  Maribor je bil pod vikariatom iz Selnice
  
• 
  V mestih praviloma ni bilo prafarnih središč
  
• 
  Te župnije so se združevale v arhidiakonate
  
• 
  Sledilo je obdobje velike cerkvene krize 14. stoletja (upad verske vneme, moralnega stanja duhovnikov, …)
  
• 
  Sinoda iz Ogleja iz leta 1448 kaže na razmere na Kranjskem in na Oglejskem Štajerskem
  
• 
  Zapiski kažejo, da se je celotna sinoda vrtela okoli življenja duhovnikov in se sploh ni dotaknila življenja vernikov
  
• 
  Veliko duhovnikov je bilo vikarjev, ki so bili izjemno slabo plačani
  
• 
  Mnogi vikarji svojega vikariata sploh videli niso; vse kar so delali je to, da so pobirali desetine
  
• 
  Mnogo duhovnikov je zraven cerkva odpiralo krčme (v 14. stoletju je bilo 25% vseh duhovnikov tudi krčmarjev)
  
• 
  Mnogi duhovniki so se vdajali posvetnemu življenju (imeli so otroke, katerim so tudi podtikali službe, ki jih drugi ljudje niso mogli doseči)
  
• 
  Katoliška cerkev ob koncu 14. stoletja v sklopu velike shizme pride do razkola na Avinjonsko in Rimoaktoliško cerkev, ter kasneje še na Bizantinsko
  
• 
  Po koncilu leta 1415 v Konstanci in v Baslu se znotraj katoliške cerkve prične graditi na duhovnem življenju
  
• 
  Cerkev je poskušala urediti grozno in neprijetno situacijo
  
• 
  Zadevo je dodatno zakompliciralo še dejstvo, da je bil Oglej nepredstavljivo daleč od svojih posesti na vzhodu (npr. Bela krajina)
  
• 
  Patriarh Bertold Andeški je že opozarjal, da takšna razdalja ne more delovati, zato je v ta namen ustanovil škofijo v Črnomlju ter leta 1237 poskusil ustanoviti še škofijo v Beli krajini
  
• 
  Za ekonomske temelje te škofije bi vzel ozemlje benediktinskega opata v Gornjem Gradu, vendar ni uspel
  
• 
  V veliki meri je projekt propadel zaradi nesoglasij menihov iz Gornjegrajskega opata
  
• 
  Leta 1456 umre zadnji Celjski grof
  
• 
  Ulrik 2. je bil zadnji predstavnik tiste družine, ki je stala za Gornjegrajskim opatom
  
• 
  Cesar Friderik 3. Habsburžan je 6. decembra 1461 na temeljih Gornjegrajskega opata in Ljubljanske dekanije ustanovil novo, posebno škofijo za Kranjsko in Štajersko, ki je imela 2 enakopravna sedeža – Gornji Grad in Ljubljano
  
• 
  Imenovala se je Gornjegrajsko-ljubljanska škofija
  
• 
  Ta projekt je uspel deloma tudi zato, ker je na papeški prestol prišel Pij 2., osebni prijatelj in svetovalec nemškega cesarja
  
• 
  Pred kronanjem za papeža je v svojih spisih branil Habsburžane in močno tolkel po Celjskih grofih, še posebej mu je vnos šla cesarica Barbara
  
• 
  Osrednja cerkev v Ljubljani je tako posvečena sv. Nikolaju, ker so jo zgradili na 6. december
  
• 
  Gornjegrajski samostan je bil znova proti, vendar tokrat niso uspeli
  
• 
  Z arhivi in bogastvom poskušajo zbežati, vendar jih vse polovijo
  
• 
  Leta 1473 je bil samostan formalno ukinjen pod papežem Sikstom 6.
  
• 
  S tem je nastala škofija s sedežem na tleh današnje Republike Slovenije
  
• 
  Ozemlje te škofije je bilo precej razmetano (malo na Kranjskem, malo na Štajerskem)
  
• 
  Takšno stanje do Jožefa 2. ostane nespremenjeno
  

Samostani na Slovenskem

• 
  Samostani so predstavljali temeljni kamen verskega življenja, pokristjanjevanja, pismenosti, znanja in učenja
  
• 
  Na temeljih samostanov je zrastlo to, čemur danes pravimo Evropska kultura
  

Benediktinci

• 
  Najstarejši redovi so benediktinci sv. Benedikta iz Nursije
  
• 
  Na Slovenskem obstaja samo en tak samostan in sicer Gornjegrajski iz leta 1140
  
• 
  Za slovenski prostor so bili še posebej pomembni naslednji samostani:
  
  1. 
     samostan v Innichenu (ust. leta 769)
     
  2. 
     samostan v Krömsminstru (ust. ga je Tasilo 3. leta 777)
     
  3. 
     samostan Štivan pri Devinnu (ust. ga je patriarh Pavlin 2. v 8. stoletju)
     
  4. 
     samostan v bližini Osoj (ust. ga je patriarh Popon v 11. stoletju)
     
  5. 
     samostan v Rožacu (ust. leta 1085)
     
  6. 
     samostan v Možacu
     
  7. 
     samostan v Podkloštru
     
  8. 
     samostan v Šentpavlu
     
  9. 
     samostan v Milstadtu
     
  10. 
      samostan v Benediktu (ust. leta 1093)
      
• 
  Gosti mreži moških benediktinskih samostanov se pridružita še 2 ženska in sicer: 1043 samostan Heme Krške ter samostan pri Langseeju
  
• 
  Glavna vloga ženskih samostanov je bila odlagališče za neporočene hčere velikašev
  
• 
  Najstarejši ženski samostan na Štajerskem je v Gösu, ustanovljen leta 1002
  
• 
  Sredi 12. stoletja nastaneta še 2 benediktinski opatiji in sicer: samostan v Gornjem gradu in v Monoštru na današnjem Madžarskem
  
• 
  Samostan v Gornjem gradu je skupna ustanova bavarskega plemiča Dipolda z ženo Gerttrudo, ki sta predala svoje posesti v Zadreški dolini, ter oglejskega patriarha Peregrina; ustanovljen je bil leta 1140
  
• 
  Ustanovna listina se je izdala takrat, ko je samostan že funkcioniral
  

Cistercijanci

• 
  Ta isti patriarh Peregrin je stal na čelu prvega cistercijanskega samostana na tleh Slovenije – to je red sv. Bernarda iz Clervoja
  
• 
  Cistercijanci so predstavljali moralno os, okrog katere se je vilo križarsko gibanje
  
• 
  Govorimo o samostanu Stična, ki je nastal leta 1130
  
• 
  Peregrin je za ustanovitev Stične uporabil zemljo, ki jo prepustijo trije bratje iz rodbine Višnjegorcev
  
• 
  Stična je kmalu postala versko in gospodarsko središče Dolenjske
  
• 
  Stična je imela ogromno posesti tudi na Štajerskem in v Furlaniji
  
• 
  Stiški opati so npr. lahko podeljevali zakramente, kar je bilo drugače rezervirano izključno za škofe
  
• 
  Na širšem območju so nastali še naslednji cistercijanski samostani:
  
  1. 
     samostan v Vetrinju (ust. leta 1142, ki je imel podoben vpliv kot Stična
     
  2. 
     samostan v Kostanjevici (ust. ga je Bernhard Spanheimski leta 1230)
     
• 
  Samostana so v 18. stoletju ukinili, vendar je Stična kmalu po tem zaživela nazaj
  

Kartuzijani

• 
  Domovini kartuzijancev sta Francija in Italija
  
• 
  Slovenija je po gostoti kartuzijanskih samostanov tretja v Evropi in na svetu
  
• 
  Redovniška pravila postavi sv. Bruno, ki je tudi ustanovitelj kartuzije Šartre
  
• 
  Najstarejša kartuzija na Slovenskem je v Žičah
  
• 
  Posebnost reda je ta, da je izmed vseh redov najbolj vase zaprt
  
• 
  Menihom je prepovedan vsakršen stik z laiki
  
• 
  Zaradi tega pravila je znotraj vsake kartuzije nastal še manjši samostan – špital, kjer so živeli predstavniki samostana, ki so vzdrževali stike z zunanjim svetom
  
• 
  Menihi se tudi med seboj niso družili
  
• 
  Pogovarjali so se samo 1x na teden in še takrat samo o najvažnejših stvareh
  
• 
  Žička kartuzija je najstarejša kartuzija zunaj Italije in Francije, ki je nastala v letu 1160 kot ustanova štajerskega mejnega grofa Otokarja 3. Traungauskega (njegov sin Otokar 4. je bil tudi prvi štajerski vojvoda)
  
• 
  Otokar 3. je samostan močno obogatil in ekonomsko gledano je bil zelo dobro podkovan
  
• 
  Temu samostanu so svoje dodali še Celjski grofje in Ptujski gospodje
  
• 
  Menihi so se posvečali predvsem literarnemu delu
  
• 
  Od 14.-16. stoletja je nastalo 44 zabeleženih literarnih znanstvenih del
  
• 
  V času velike shizme med 1391 in 1410 je bil v tej kartuziji sedež generalnega prioraj rimske obidience
  
• 
  Glavni prior je bil Štefan Makonski, eden najpomembnejših ljudi srednjega veka in velik prijatelj sv. Katarine iz Sience
  
• 
  Leta 1300 je tukaj živel najpomembnejši slovenski pesnik srednjega veka – brat Filip, ki je spesnil ep o življenju Marije; v prepisih ga najdemo po knjižnicah širom Evrope
  
• 
  Ostale kartuzije na Slovenskem so:
  
  1. 
     kartuzija v Jurkloštru (ust. leta 1170, vendar kmalu ukinjena. Ponovno jo leta 1209 v pogon spravi Štajerski vojvoda Leopold Babenberžan)
     
  2. 
     kartuzijo v Bistri sredi 13. stoletja ustanovi Bernhard Spanheimski
     
  3. 
     kartuzijo v Pleterjah ustanovi Herman 2. Celjski leta 1405
     
• 
  Kartuzija Pleterje je edina še delujoča kartuzija pri nas