Slovenski prosotr V srednjem veku

Rast pomena rodbine in uvedba primogeniture

• 
  Od 11. Oz. 12. Stol. naprej plemiške rodbine označujemo po gradovih
  
• 
  do 11. Stol. gradov še ni bilo, zato plemiške rodbine označujemo po imenih članov
  
• 
  Karolinško plemstvo npr. je živelo znotraj karolinškega dvora
  
• 
  Na mnoga ozemlja, ki so jih imeli v lasti, sploh niso stopili
  
• 
  Po 12. Stol. plemiški dvor zamre; po Karlu Velikem obstajajo trije dvori in izgubijo pomen za plemstvo
  
• 
  Plemstvo se tako začne umikati na svoje posesti – v gradove
  
• 
  Povsem se spremeni dojemanje družine
  
• 
  Karolingi dojemajo za svoje sorodnike vse svoje sorodstvo v tisti generaciji; sorodstvo po materini strani je bilo praviloma močnejše
  
• 
  Ob smrti vodje se je ozemlje razdelilo med vse njegove naslednike – vse sinove, zete
  
• 
  Prihajalo je do cepitve zemlje
  
• 
  Ludvik Pobožni je uspel obdržati vso zemljo zato, ker je Karel Veliki preživel vse svoje sinove, razen Ludvika
  
• 
  Fevdalizacija je v 11. Stol. močno pripomogla k spremenjenemu pogledu na družino
  
• 
  Plemstvo si ob umiku na lastne posestvi začne graditi gradove
  
• 
  Zemlje niso želeli več deliti
  
• 
  Zahodna Evropa je ponovno odkrila Rimsko pravo – primogenituro ali dedovanje po najstarejšem sinu
  
• 
  posest se tako ni več delila, ampak se je dedovala po enem sinu
  
• 
  ime rodbine je bilo pred 11. Stol. izjemnega pomena
  
• 
  Karolingi so dejansko Pipinidi, ker je bilo osrednje ime rodbine Pipin, šele nato Karel
  
• 
  Zaradi pomena Karla Velikega se je družine prijelo ime Karolingi
  
• 
  Na koroškem so se prvi vojvode imenovali Markvartinci po imenu Markvant; 20 let pred smrtjo zadnjega člana rodbine ustanovijo grad Eppenstein, po katerem jih danes poznamo kot Eppensteince
  
• 
  Prvi Štajerski vojvode so Otokarji, imenujejo pa se Traungaunci
  
• 
  Ta sprememba pomena družine je bila prva Evropska revolucija – med leti 950-1200 – v zgodovini Evrope
  
• 
  V srednjem veku obstajajo popolnoma različna si obdobja, ki jih med seboj ne moremo in ne smemo enačiti
  

KARANTANIJA OB KONCU 9. STOLETJA

• 
  Leta 871 nemški kralj Ludvik Nemški podeli upravo nad grofijama v Obdonavju (Avstrija + Štajerska + vzhodni del Karantanije) grofu Aribu
  
• 
  Aribo je prvi predstavnik družine Ariboncev, iz katerih se kasneje odcepi rodbina Traungaucev, kasnejših mejnih grofov
  
• 
  Med leti 828-871 je uprava nad Vzhodno marko v rokah prefekta ali kraljevega sina
  
• 
  Pozicija prefekta se ohrani – postane upravnik mejne vojne krajine
  
• 
  Leta 871 se stanje normalizira (nič več vojne krajine)
  
• 
  Leta 876 po smrti Ludvika Nemškega gospostvo očeta Karelmana prevzame njegov sin Arnulf, medtem ko oče zamenja Ludvika Nemškega na prestolu
  
• 
  Tako to vzhodno gospostvo (Karantanija, Karniola in celotna Panonija) pristane v rokah Arnulfa
  
• 
  Arnulf je bil edini Karoling, katerega center delovanja je bila tudi Karantanija
  
• 
  Za njegovo ozemlje se iz samostanskega vira iz leta 884 navaja izraz Arnulfuv Regnum
  
• 
  Iz tega ozemlja so bile izvzete Obdonavske dežele, ki so še naprej v rokah grofa Aribe
  
• 
  Središče Arnulfuve moči je bila Karantanijarazvoj gospdoarske infrastrukture
  
• 
  Za Karantanijo 9. stoletja je značilno, da se nekdaj veliki kosi kraljeve zemlje delijo na čedalje manjše kose velikašev in s tem posledično vplivajo na
  
• 
  Takšno razdeljevanje omogoči hiter gospodarski vzpon
  
• 
  Takšna ekonomska podstat je Arnulfu omogočala samostojno vladanje
  
• 
  Leta 880 priključi svojemu regnumu še Bavarsko
  
• 
  Leta 887 z vojaško pomočjo Karantancev, Karniolcev in Panoncev prevzame kontrolo nad Vzhodno-frankovsko državo
  
• 
  Center delovanja ni prestavil v Regensburg, ampak je ostal tesno povezan s Karantanijo
  
• 
  Leta 888 božič preživi na Krnskem gradu, kateri je imel status pfalze – kraljevega gradu
  
• 
  V tistih časih glavna mesta niso obstajala
  
• 
  Pfalze so bili gradovi, med katerimi so kralji migrirali
  
• 
  V širši okolici je bil Krnski grad edini pfalze
  
• 
  Vloga Arnulfa na Koroškem je bila zelo velika, zato se je v zgodovino vpisal kot Arnulf Koroški
  
• 
  Leta 976 je Koroška postala prva vojvodina v jugovzhodnem delu Alp
  
• 
  V času Arnulfa bi naj naj stal knežji prestol, kar pa zgodovinsko gledano naj ne bi bilo res
  
• 
  Proces pokneženja se je nedvomno fevdaliziral
  
• 
  Rodovno-plemenski del obreda dobi viteško-sakralni značaj
  
• 
  Arnulf leta 887 postane Nemški kralj, svojo nekdanjo posest pa preda drugim
  
• 
  Velik kos dobi njegov sorodnik Ljudpold, ki je začetnik dinastije Ljudpoldingov
  
• 
  Upravitelji se začnejo hitro menjavati (birokratsko-upraviteljski sistem)
  
• 
  V grofiji ob Savi (bivši Karnioli) leta 838 zavlada grof Zalach
  
• 
  Ob koncu 9. stoletja se v grofiji ob Savi pojavi novo ime, Ratold
  
• 
  Leta 895 ima v grofiji ob Savi svojo posest grof Valtunij
  
• 
  Valtunijeva posest se imenuje Marka ob Savi, v sklopu katere se prvič omenjata Brestanica in Krško (to je najbrž bila vrinjena informacija, ko se je dokument prepisoval v 12. stoletju)
  
• 
  V času prepirov Arnulfa z očetom Karelmanom za oblast je prvi za pomoč poprosil Madžare
  
• 
  Madžari so v virih prvič omenjeni že leta 862
  
• 
  Njihov prihod datirajo v leto 881, ko se z Bavarsko vojsko spopadejo blizu kraja Wenijaz – Dunaj (prva omemba Dunaja)
  
• 
  Leta 894 umre Moravski knez Svetopolk, kar Madžari izkoristijo in vdrejo v Panonijo
  
• 
  Istočasno se iz zaveznika Arnulfa spremenijo v njegovega sovražnika
  
• 
  Panonija je bila življenjsko ogrožena
  
• 
  Po letu 894 se Madžari za stalno naselijo med Tiso in Donavo
  
• 
  Leta 896 Arnulf preda področje Spodnje Panonije skupaj z Blatenskim Kostelom njegovemu vazalu Breslavu
  
• 
  Breslav je bil po rodu Slovan, ki je vladal v Ljudevitovem Posavju (Slavonija), zdaj pa dobi v roke celotno jugovzhodno mejo Nemške države
  
• 
  Dejansko je imel v rokah ogromno ozemlje, ki je segalo od Slavonije pa vse do Donave
  
• 
  Ime za Bratislavo bi naj izhajalo iz Beslavburg
  
• 
  Madžarskih pohodov ti ukrepi ne ustavijo
  
• 
  Madžarska vojska je temeljila na konjenici, čemur se pa počasna frankovska pehotna vojska ni mogla zoperstaviti
  
• 
  Madžare sta zanimali predvsem severna Italija in Bavarska
  
• 
  Leta 899 dosežejo severno Italijo
  
• 
  Iz leta 900 ohranjeni zapiski pričajo o tem, kako so Madžari plenili po Bavarski
  
• 
  V zelo hitrem času zasedejo Spodnjo Panonijo z Blatenskim Kostelom
  
• 
  Meja z Madžari se ustali v pokrajini Wachau blizu Dunaja
  
• 
  Med leti 904/906 se pojavlja carinski red po reki Donavi
  
• 
  Raffelstetenski carinski red – dokument, ki razkriva ogromno informacij o ekonomski ureditvi trgovanja v srednjem veku
  
• 
  Nastal bi naj v samostanu sv. Florjana
  
• 
  Bavarci v želji po odstranitvi grožnje z vzhoda pošljejo združeno vojsko (pod vodstvom Ljudpolda in salzburškega škofa Tetmarja) proti madžarski meji
  
• 
  Leta 907 se obe vojski udarita blizu Bratislave
  
• 
  Madžari popolnoma porazijo Bavarce
  
• 
  Ljudpold in škof Tetmar umreta v boju
  
• 
  Bavarska si po tem porazu več kot 10 let ni opomogla
  
• 
  Prostor do Karantanije je ostal pod nadzorom Madžarov
  
• 
  Slovenska tla so postala temelj Madžarske ceste, ki je njihovo konjenico popeljala v Italijo
  
• 
  Pri Novi Gorici obstaja kraj Vogrsko, ki je dobil ime po Madžarih
  
• 
  Področje ob tej cesti je bilo tako opustošeno, kot 'Madžarska puščava'
  
• 
  Potekala je od Ptuja, Celja, Ljubljane v Vipavsko dolino
  
• 
  Nastala je podobna zareza, kot so jo povzročili Slovani nekaj stoletij prej.
  
• 
  Karantanije ni več, z njo pa tudi Karantancev ne
  
• 
  Etnogeneza prebivalstva se začne od znova, začnejo nastajati dežele
  
• 
  Edina razlika med časom prihoda Slovanov in Madžarov je ta, da se slednji tukaj za stalno ne naselijo
  
• 
  Leta 1001 je nemški cesar Oton 3. podelil Ogleju Solkan in Gorico zaradi škode, ki so jo v preteklosti v tem prostoru naredili Madžari
  
• 
  Nekateri velikaši so še 100 let po vpadu Madžarov dobivali zemljo kot odškodnino za škodo, ki so jo utrpeli
  
• 
  Poraz pri Bratislavi je odmeval še desetletja in pomenil hud udarec za vzhodne Franke
  
• 
  Leta 911 umre zadnji Karoling, Ludvik
  
• 
  Na območju Vzhodno-frankovske države po krajšem obdobju prerivanj leta 918 za novega kralja izvolijo Henrika I., ki je bil hkrati začetnik dinastije Otonov
  
• 
  Otoni so na oblasti zdržali od 918-1024
  
• 
  Henrik I. je poskrbel za to, da se je dinastija utrdila na prestolu
  
• 
  Poskrbel je tudi za to, da je bil njegov sin Oton I. po njegovi smrti okronan za vladarja
  
• 
  Oton I. se je lotil Madžarskega vprašanja
  
• 
  Leta 995 pri Augsburgu blizu reke Leh pride do odločilnega spopada
  
• 
  Madžari so po letu 930 opustili roparske pohode na Bavarsko, proti Furlaniji pa ne
  
• 
  Oton I. strahovito porazi Madžare
  
• 
  Madžari se umaknejo v Panonsko ravnino, se umirijo, pokristjanijo in začnejo svoje gospodarstvo prilagajati fevdalnemu sistemu
  
• 
  Madžari so veljali za izjemno prilagodljive, saj so v kratkem času posrkali vase najboljše iz fevdalnega reda
  
• 
  Oton I. kmalu po zmagi stabilizira jugovzhodno mejo
  
• 
  Njegovo zmago proti Madžarom enačijo z zmago Karla Velikega Proti Sasom in Avarom
  
• 
  Zaradi njegovih odmevnih dosežkov se je v zgodovino vpisal kot Oton I. Veliki
  
• 
  Cesarsko krono je prenesel na vzhod
  
• 
  Krona Rimskih cesarjev je tako pristala v rokah nemških vladarjev
  
• 
  Za naše kraje zmaga pri Augsburgu pomeni konec Madžarskih grozot
  
• 
  Naši kraji, kjer se je formirala cerkvena mreža, kjer se je vpel fevdalni sistem in trgovina, so med leti 907-955 doživeli totalno devastacijo
  
• 
  Po letu 955 je bilo potrebno življenja formirati na novo
  
• 
  Čas od srede 10. stoletja naprej pa vse do konca 13. stoletja je čas, ko v Evropi potek proces rojstva srednjeveške Evrope – Prva Evropska revolucija
  
• 
  Prekine se karolinška praksa, ki v veliki meri izhaja še iz poznoantičnih časov
  
• 
  To novo obdobje pred naše oči postavi popolnoma drugače formirano strukturo življenja, pogosto označen s pojmom 'fevdalizem'
  
• 
  Navzven najvidnejši proces tega časa je resda bil fevdalizem, vendar pa nikakor ne edini
  
• 
  Enotno dogajanje je predstavljeno v 2 dogodkih:
  
  1. 
     Nastajanje mreže zemljiških gospostev
     
  2. 
     Nastajanje piramide fevdalnih odnosov
     
• 
  Fevd sam po sebi nima nobene veze s podložniki/kmeti
  
• 
  Kmeti niso bili faktor fevda
  
• 
  Praviloma zemljiški gospod ni lastnik zemlje
  
• 
  Fevd je takrat, ko kralj svojo zemljo deli s svojimi vojaki ali pa s cerkvijo zaradi njihovih zaslug, nikakor pa ne brezplačno
  
• 
  Fevd je plačilo za zasluge
  
• 
  Zemlja je bila še naprej kraljeva
  
• 
  Fevd je najem zemlje, kateri je časovno omejen (10 let, do smrti, …)
  
• 
  Po izteku tega določenega obdobja se je pogodba lahko podaljšala
  
• 
  Fevdi so sčasoma pravno-formalno postali dedni
  
• 
  V 14. stoletju se razlika med najeto in lastniško zemljo izniči
  
• 
  Alod – tvoja zemlja
  
• 
  Beneficium – fevd – najeta zemlja
  
• 
  Vojaški poveljniki so se dolžni kralju odzvat na državne zbore, dajatve, vojsko, ker imajo njegovo zemljo
  
• 
  Kralj je v zameno za te naloge dolžan branit svoje poveljnike
  
• 
  Fevdalizem so veliki fevdalci zelo hitro izkoristili za lastne namene
  
• 
  Vsak izmed teh poveljnikov je na kraljev ukaz pripeljal svojo vojsko
  
• 
  Ti poveljniki so lahko svojo posest razdelili med svoje vojake, v zameno za iste obljube, ki so jih oni morali izpolnjevati za kralja
  
• 
  Proces fevdalizma gre več korakov navzdol, vse do najnižjega plemastva – vitezov/ministerialov
  
• 
  Ministerial – tisti, ki je služil svojemu fevdalcu
  
• 
  Biti ministerial je vojaška služba
  
• 
  S temi imeni nastane fevdalna piramida
  
• 
  Posledica te fevdalne piramide je nastanek zemljiških gospostev
  
• 
  V 11. stoletje postavljamo začetke gradov (takšne, kot jih poznamo danes)
  
• 
  Gradovi postanejo centri zemljiških gospostev in nič več niso samo utrjena mesta za naselitev
  
• 
  Da je do tega prišlo, je prvo moralo priti do primogeniture oz. do izumrtja Karolingov
  
• 
  Dedovanje je omogočilo, da je ozemlje lastnika ostalo nedotaknjeno
  
• 
  Primogenitura postavi temelje Evropskemu srednjemu veku in Evropskemu fevdalizmu
  
• 
  To je tudi čas nastajanja neagrarnih naselbin – mest in trgov
  
• 
  Velika večina teh neagrarnih naselbin je imela status trga in ne mesta
  
• 
  Večjih razlik med mesti in trgi ni bilo; mogoče še najbolj vidna razlika je bila ta, da so mesta imela obzidje, trgi pa ne
  
• 
  Nastajati začne tudi gosta mreža cestnih povezav, ki jih do zdaj ni bilo
  
• 
  Prometne povezave so potekale po kopnem in po večjih plovnih rekah
  
• 
  Nastajati začne tudi cerkvena mreža samostanov in cerkvenih središč
  
• 
  Začenjajo nastajati središča znanja in učenja – univerze
  
• 
  Med leti 950-1200 se v Evropi družba formira na tisto raven, katera je v kasnejših stoletjih Evropi omogočila prednost pred vsemi ostalimi 'sosedi' (Arabci, Kitajci, Indijci,… )
  
• 
  Do leta 1000 je bila Evropa v primerjavi s temi civilizacijami še v kameni dobi
  
• 
  To prestrukturiranje je Evropi dalo temelje kasnejšemu razvoju
  
• 
  Razpršenosti ekonomije in hitri gospodarski rasti Evrope druge dežele sveta niso mogle več konkurirati
  
• 
  To pa je tudi čas formiranja Evropskega plemstva
  

NASTANEK GRADOV NA SLOVENSKEM

• 
  Gradovi na Slovenskem začenjajo nastajati tam od konca 10. stoletja naprej
  
• 
  12. oz. 13. stoletje je zlata doba gradnje gradov
  
• 
  Pred 10. stoletjem je kot najbolj razširjena oblika gradnje prevladoval dvor (dominikalni )
  
• 
  Dejansko je tukaj šlo za stanovanjski kompleks s palisadnim obzidjem (tudi zemeljske nasipe so imeli)
  
• 
  Nekateri gradovi, kot je bil npr. grad Žamberk, so imeli dvojno ali celo trojno palisadno obzidje
  
• 
  Na Poljskem in na Danskem so odkrili stare Slovanske gradove, ki so imeli trojno obzidje, podobno kot ga je imel grad Žamberk
  
• 
  V naslednji gradbeni fazi imamo romanske gradove (od konca 10. stoletja do 13. stoletja)
  
• 
  V tem primeru imamo že grad, ki navzven že zgleda kot pravi grad
  
• 
  Tukaj je šlo za stanovanjski kompleks z močnim in utrjenim obzidjem
  
• 
  Dvorišče je predstavljalo najpomembnejši predel gradu, saj se je tukaj nahajal vodnjak s pitno vodo
  
• 
  Vsi graški vodnjaki so bili v obliki cisterne, kjer so shranjevali deževnico
  
• 
  Postavljali so jih na tisto stran gradu, ki je bila najlažje branljiva
  
• 
  Stanovanjski kompleks je bil najlažje branljiv
  
• 
  Stari stanovanjski kompleksi kasneje dobivajo vlogo obrambnih stolpov
  
• 
  Grad tako že sestavljajo stanovanjski kompleks, obzidje in bergfrid, izpostavljen obrambni stolp
  
• 
  Gradovi so bili pogosto postavljeni na naravnih pomolih, ki so bili z 2 ali 3 strani nedostopni
  
• 
  Pot, ki je vodila do gradu, so dodatno zavarovali
  
• 
  V Franciji, Španiji in Angliji je bil najpogostejši gradbeni slog donžon – osrednji stolp, obdan z obzidjem, ki je imel funkcijo stanovanjskega in obrambnega kompleksa
  
• 
  V Sloveniji takšnih donžonov ne poznamo
  
• 
  Grad je služil kot trdnjava, obrambno zavetišče
  
• 
  V srednjem veku, ko so živele legende, je bilo življenje paranoično
  
• 
  Potencialnega zaveznika si sprejel z izjemno pazljivostjo, čemur so služila 2x ali celo 3x obzidja
  
• 
  Vhodi so bili na različnih koncih obzidja, tako da je morala oseba prehoditi dobesedno celotno obzidje, da je prišla do stanovanjskega dela
  
• 
  Vhodna vrata v grad so bila grajena iz hrastovega lesa, ki so ga obdelali tako, da ni gorel, na zunanji strani pa je bil obit z železnimi palicami
  
• 
  Ta velika vrata so imela še mala vratca, skozi katera se je lahko splazil samo eden, pa še ta brez orožja
  
• 
  Nasproti vrat je bil prostor, ki je služil kot stražarnica
  
• 
  Ta stražarnica je imela mnogo strelskih lukenj
  
• 
  Kontrola do gradu je bila 100%, brez kompromisov in izjem
  
• 
  Stopnišča so bila praviloma polžasta za lažjo obrambo
  
• 
  V občutljivejših predelih gradu je bilo stopnišče zavrteno v desno, da so lahko branilci lažje branili
  
• 
  Stanovanjski del gradu je bil podrejen obrambnemu
  
• 
  Ogrevalo se je z odprtimi kamini, zato je bilo skoraj vedno mrzlo
  
• 
  Lončenih peči vse do 14. stoletja pri nas niso poznali
  
• 
  Osrednji prostor s kaminom je bil prostor, kjer so delali prav vse (jedli, spali, …)
  
• 
  Za intimnost so si omislili preproge, ki so med drugim tudi ohranjale toploto in ločevale spalni in bivanjski del
  
• 
  Pritlični prostor se je začel kot klet, v kateri so bila skladiščena živila in pa zbiralnik za vodo
  
• 
  Zbiralnik za vodo je izgledal nekako takole: nekje so določilo točko, kamor je bilo po žlebovih najlažje dovesti vodo; tam so skopali 20-30m globoko jamo; vreteno vodnjaka je segalo do polovice; zunanji del so zasuli s finim peskom; preostali del so zabetonirali in ga obdali z zemljo; v pesek so položili še cevi za vodo, da se je le ta prefiltrirala
  
• 
  Vsak vodnjak je imel tudi streho in pokrov, da se voda nikoli ni kontaminirala
  
• 
  Za Slovenijo velja, da je 90% gradov (z izjemo Ptujskega, Ljubljanskega, Kamniškega, in še nekaterih) zgradilo ministerialno plemstvo
  
• 
  Nazivi prvotnih gradov so bili haus ali turm
  
• 
  Fajda je bil med-plemiški spopad, ki je bil v srednjem veku vse prej kot redek
  
• 
  Ob koncu srednjega veka je ogromno gradov bilo zapuščenih, postali so neugodni za bivanje
  
• 
  Te hladne in vlažne prostore je plemstvo zamenjalo s palačami znotraj mest
  
• 
  Štajerska je bila polna gradov, Kranjska pa ne
  
• 
  Savinjsko-kozjanski del Slovenije je bil neverjetno poln gradov
  
• 
  Visoko-plemiških rodbin je okoli leta 1200 na Štajerskem bilo celo 6
  
• 
  V tem času je začelo izumirati svobodno plemstvo
  
• 
  Svobodne plemiške rodbine niso dosegle statusa grofov, ampak so bili samo lastniki zemlje (alodialni posestniki)
  
• 
  V Sloveniji je bilo 6 takšnih svobodnih plemiških rodbin (Celjski, Šoštanjski, Turjaški, Rogaški, ipd.)
  
• 
  Za vso grajsko romantiko se je skrivalo vojaško trdo življenje
  

POMADŽARSKO OBDOBJE

• 
  Leta 955 bitka pri Augsburgu odloči v prid miru in razvoju
  
• 
  Že leta 952 Oton I. Bavarski podredi Furlansko marko in Veronsko marko
  
• 
  Bavarska postane izjemno velika; dobi Karantanijo in vse, kar je bilo le tej priključeno po Pribinovih vojnah
  
• 
  Na Bavarskem se formirajo Ljudpoldingi
  
• 
  Vojvoda Henrik II. se upira centralni oblasti in želi ta velik teritorij osvojit
  
• 
  Med cesarstvom in Bavarsko pride do spopadov, kjer so slednji tudi poraženi
  
• 
  Cesar Oton II. v bran ustanovi prvo vojvodino Koroško in le tej priključi Furlanijo, Istro in Verono
  
• 
  Vojvodina Koroška postane ogromna tvorba
  
• 
  Do 12. stoletja je bila Veronska marka del vojvodine Koroške
  
• 
  Vojvodina Koroška je bila zelo slabotna
  
• 
  Nemški cesarji so do srede 11. stoletja na položaj vojvode imenovali ljudi, ki v vojvodini sami niso imeli neke vojaške moči
  
• 
  Šele z Eppensteinci pride na oblast prvi vojvoda, katerega temelji moči ležijo v vojvodini
  
• 
  Zaradi obrambe pred sosedi so vojvodino Koroško obdali z mejnimi grofijami/krajinami/markami
  
• 
  Mejni grofje teh grofij so imeli na hierarhični lestvici višji položaj od navadnih grofov
  
• 
  Med prvimi mejnimi grofijami se poleg Koroške omenjajo še Istrska marka, Kranjska (Karniola), Savinjska ter Ptujska marka
  

• 
  Kranjska marka izhaja iz slovenskega izraza krajina po glavnem mestu Kranj
  
• 
  Kranjska marka je obsegala območje ob zgornji Savi, Notranjsko in Gorenjsko
  

• 
  Savinjska marka se omenja od leta 980 naprej
  
• 
  Savinjska marka je zaobjemala Savinjsko dolino s Kozjanskim in ozemljem preko Krke
  
• 
  Kot krajišniki so v Savinjski marki nastopali grofi iz pokrajine Traungau, iz rodu Wilhelmingov
  
• 
  Zadnji Traungauec Viljem II., ki je bil grof v Brežicah, se je poročil s Hemo Krško
  
• 
  Leta 1036 Viljema II. umori koroški vojvoda Adalbero
  

• 
  Ptujska marka se v virih prvič pojavi leta 980
  
• 
  Ptujska marka je zaobjemala področje od Selnice, preko Maribora, do Ptuja
  
• 
  Okoli leta 1000 je bil Ptuj meja med cesarstvom in Madžari
  
• 
  Nedvomno je bil Ptuj takrat že dominantno središče, verjetno že mesto
  
• 
  Ptujska marka se je imenovala tudi 'Marka iz za gozda'
  

• 
  Koroška oz. Karantanska marka se v virih prvič pojavi iz leta 983
  
• 
  Koroška marka je bila občutena kot del nekdanje Karantanije
  
• 
  Karantanska marka je ležala ob srednji Muri
  
• 
  Področje Karantanske marke predstavlja temelj, na katerem se je kasneje izoblikovala Štajerska
  

• 
  Vzhodna marka se omenja leta 996
  

• 
  Med leti 956-870 bi naj nastale prav vse marke
  
• 
  Za ta korpus mark se pojavi ime velika Karantanija, ki ga uveljavi Bogo Grafenauer
  
• 
  V teh markah se pojavi cela vrsta plemiških rodbin
  
• 
  Na Avstrijskem so Madžarske vojne dobesedno zdesetkale prebivalstvo
  
• 
  Ta relativno izpraznjen prostor kmalu napolnijo rodbine iz osrčja Nemčije
  
• 
  V tem času se te rodbine pričenjajo imenovati po centralnih gradovih in ne več po nosilnih imenih
  
• 
  Na Kranjskem in v Istri najdemo Weimar-Orlamünde rodbino, v Savinjski marki Savinjske krajišnike, v Karantanski marki Eppensteince oz. Markvardince
  
• 
  
  
• 
  V tem prehodnem času niso profitirali samo plemiči, ampak tudi Cerkev
  
• 
  Salzburški nadškof po Pribinovih vojnah dobi v roke Ptuj
  
• 
  Po Madžarskih vojnah dobi Salzburg še posest ob Savi s središčem v Krškem – to je bila darovnica, ki pomeni začetek formiranja Salzburškega ozemlja med Sevnico in Brežicami
  
• 
  Te posesti se omenjajo že leta 895, kar pa je močno vprašljivo
  
• 
  Darovnica sama po sebi ni vprašljiva, vprašljivi sta poimenovanji po 2 gradovih (če sta takrat že obstajala ali ne)
  

• 
  Freisinška škofija dobi leta 973 posest na Kranjskem s središčem v Škofji Loki
  
• 
  V 11. stoletju dobi Freising še Piran in Novigrad, vendar oba kraja kmalu izgubi Benetkam
  

• 
  Med leti 1002-1011 se formira območje Tirolske škofije Brixen na Slovenskem, in sicer okoli Bleda s cerkvijo na otoku
  

• 
  Leta 1001 dobi še Oglejska nadškofija svojo darovnico: ozemlje ob Soči ter Vipavsko dolino s centrom v Solkanu
  
• 
  Leta 1040 dobi Oglej z darovnico cesarja Henrika III. še posesti s središčem v Cerknici, ter ozemlje od Logatca do Loža
  

• 
  Zakaj so cerkva dobivale te razne darovnice?
  
• 
  Cesarji so potrebovali izobražene svetovalce, ker pa so v tem času to bili samo cerkveni možje. so seveda to možnost takoj izkoristili
  
• 
  Vzpostavi se odnos med državo in cerkvenimi institucijami
  
• 
  Nadškof je sicer lahko imel otroke preden se je polastil tega naziva, ni pa potem mogel naziva prenesti na sina
  
• 
  Tako so že od leta 918 naprej Otoni in po letu 1024, ko le ti izumrejo, Salijci pričeli s sistemom Reichskirche oz. Državne cerkve
  
• 
  Kralj ali cesar je škofe imenoval iz tistih družin, katere so bile na njegovi strani
  
• 
  Te družine so potem lahko izkoriščale cerkveno zemljo, cesar pa je v zameno moral nuditi obrambo, a je pri tem lahko tudi izkoriščal škofa
  
• 
  V tem smislu nagrajevanja 'državnih cerkvenih knezov' so inštitucije, kot so Salzburg, Brixen, Freising in Oglej dobile velika ozemlja na Slovenskem
  
• 
  Posledično se, še posebej na Koroškem, zgradi mreža cerkvenih posesti, katerim se po smrti Viljema II. leta 1036 in po ustanovitvi samostana v Krki leta 1043 pridruži še Krška škofija in sicer leta 1076
  
• 
  Do 10 stoletja so cerkveni kompleksi namreč preprečevali Koroški, da bi se škofija združila pod centralno oblastjo države
  

INVESTITURNI BOJ

• 
  Pojavi se vprašanje kdo ima pravico postavljati cerkvene dostojanstvenike
  
• 
  V Nemškem cesarstvu je to pravico obdržal cesar
  
• 
  Imenovanje duhovnikov je bilo v rokah lastnikov cerkva
  
• 
  Imenovanje je potekalo na 2 nivojih:
  
  1. 
     duhovni - posvečen je bil v škofa
     
  2. 
     posvetni - imenovan za gospoda posesti
     
• 
  Vsak duhovnik je sprejel tudi posest v upravo
  
• 
  Vsi duhovniki so bili imenovani 2x
  
• 
  Ko na papeški sedež sedejo papeži, ki so bili pristaši reformne Klinijske cerkve, pride do spora med Cerkvijo in državo
  
• 
  Nemški cesarji so po definiciji imenovani za branitelje papeža, zato je ta spor odmeval še toliko bolj
  
• 
  Henrik III. je izkoristil krizo papeštva, ko se na prestolu pojavijo kar trije papeži hkrati: posegel je kot vrhovni posvetni in duhovni zaščitnik papeža, sklical je sinodo, kjer so ukazali odstraniti vse 3 papeže, na koncu pa je postavil novega
  
• 
  V 11. stoletju pride do spopada med papežem Gregorjem 7. in Henrikom 4. : papež izobči nemškega cesarja, nato pa v državi pride do upora proti cesarju. V Kanosi na gradu Matilde Tuskijske Henrik 4. prosi papeža usmiljenja, pri tem pa se obleče v romarska oblačila in to ponovi 3 dneve zapored. Papež ga ponovno sprejme v katoliško cerkev. Henrik nemudoma odstrani vse nasprotnike v državi, nat pa z vojsko udari po papežu. Slednji ga ponovno izobči, vendar se tokrat zameri tudi prebivalstvu. Henrik oblega Rim, papeža pa med tem rešijo Normani. Gregor 7. kmalu za tem umre v Beneventu.
  
• 
  Konkordata iz Wormsa iz leta 1122 konča investiturni boj
  
• 
  Konkordata pravi, da si cesar in papež razdelita vlogi imenovanja: cesar dobi posvetno, papež pa cerkveno
  
• 
  Na ozemlju severno od Alp je od takrat dalje posvetna vedno prva, na ozemlju južno od Alp pa cerkvena
  
• 
  Investiturni boj razdeli plemstvo na pristaše papeža in pristaše cesarja
  
• 
  Tako sta bila npr. Viljem 2. in Adalbero pristaša nasprotnih polov (prvi je bil privrženec cesarja, drugi pa papeža)
  

PLEMIŠKE RODBINE

Eppensteinci

• 
  Bili so krajišniki v Karantanski marki
  
• 
  Po smrti Viljema 2. Eppensteinci izgubijo Koroško vojvodstvo, vendar ga v naslednji generaciji znova pridobijo
  
• 
  Bili so prvi, ki so lahko na Koroškem uveljavili svojo moč
  
• 
  Leta 1077 ponovno pridobijo vojvodski prestol
  
• 
  Leta 1122 umre zadnji Eppensteinec
  
• 
  Nasledi jih nova rodbina iz Frankovske – Spanheimi