Zbirka bralna znamenja ureja Andrej Blatnik

epilog

co ČLOVEŠKI ELEMENTI

J_Vo sem konec leta 2009 končeval s pisanjem te knjige, sem naletel na zgodbico, ki v tisku ni imela odmeva. Edexcel, največje podjetje za testiranje izobraževalnega materiala v Angliji, je oznanilo, da predstavlja »samodejno ocenjevanje izpitnih esejev, ki temelji na umetni inteligenci«. Računalniški ocenjevalni sistem naj bi »bral in ovrednotil« eseje, ki jih britanski študentje pišejo kot del pogosto uporabljenega testa jezikovnih sposobnosti. Predstavnik podjetja Edexcel, ki je podružnica medijskega konglomerata Pearson, je razložil, da je sistem »enako natančen kot Človeški ocenjevalci, a ne vsebuje človeških elementov, kot sta utrujenost in pristranskost«, je poročal članek v Times Education Supplement. Nek strokovnjak za testiranje je za časopis povedal, da bo računalniško ocenjevanje esejev v prihodnosti v izobraževalnem sistemu nekaj povsem običajnega: »Vprašanje ni, 'ali' se bo to zgodilo, vprašanje je le še, 'kdaj'.«¹

Kako, sem se vprašal, bo Edexcelov program razločil tiste redke študente, ki ne sledijo konvencionalnim pravilom pisanja, a ne zato, ker jih ne bi poznali, marveč zato, ker so izredno pametni? Odgovor sem poznal: tega ne bo storil. Računalniki, kot je poudaril Joseph Weizenbaum, sledijo pravilom; ne vrednotijo. Namesto pristranskosti nam dajo obrazec. Zgodba je razkrila, kako daljnoviden je bil Weizenbaum, ko je pred desetletji opozoril, da bomo računalnikom hitro zaupali »naloge, ki zahtevajo modrost«, saj jih postajamo bolj vajeni in odvisni od njih. In ko bo prišlo do tega, poti nazaj ne bo več. Programska oprema bo za te naloge postala nujna.

Zapeljivi tehnologiji se je težko upreti in v dobi takojšnjih informacij se zdijo prednosti hitrosti in učinkovitosti pristne in jasno je, da si jih želimo. Ase vedno upam, da ne bomo mehko zapluli v prihodnost, ki jo naši računalničarjiin programerji pišejo za nas. Tudi če se ne zmenimo za Weizenbaumove besede, _srno sami sebi dolžni o njih premisliti in preudariti, kaj lahko izgubimo. Posebej žalostno bi bilo, če bi brez vprašanj sprejeli misel, da so »človeški elementi« zastareli in pogrešljivi, zlasti ko pride do vzgoje uma naših otrok.

Zgodba o Edexcelu je v moj spomin priklicala tudi prizor s konca filma Odiseja 2001. Prizor me je namreč preganjal, vse odkar sem film videl kot najstnik v sedemdesetih letih, sredi moje analogne mladosti. Čustveni odziv računalnika na razpad njegovega uma je bridek in skrajno nenavaden: njegov obup, ko en vod za drugim ugaša, njegove otroške prošnje astronavtu - »Čutim. Čutim. Strah me je.« — in nazadnje njegova vrnitev v stanje, ki ga lahko imenujemo le stanje nedolžnosti. HAL-ov čustveni izliv se ne ujema z odsotnostjo čustev, značilno za človeške like v filmu, ki svoje zadeve opravljajo s skoraj robotsko učinkovitostjo. Zdi se, kot da bi njihove misli in dejanja sledila nekemu scenariju, kot da bi sledili korakom algoritma. V svetu Odiseje 2001 so ljudje postali tako zelo podobni strojem, da se stroj izkaže kot bitje z najbolj človeškim značajem. Prav to pa je tudi bistvo Kubrickove mračnjaške napovedi: ko se pri razumevanju sveta vse bolj zanašamo na posredništvo računalnikov, se naša lastna inteligenca splošči v umetno.

Opombe

Prolog Čuvaj in tat

1. 
   Marshall McLuhan, Understanding Media: The Extensions of Man, kritična izd., ur. W. Terrence Gordon (Corte Madera, CA: Gingko, 2003), 5.
   
2. 
   Prav tam, 30.
   
3. 
   Prav tam, 31.
   
4. 
   Prav tam, 23.
   
5. 
   Prav tam, 31.
   
6. 
   David Thomson, Have You Seen?: A Personal Introduction to 1,000 Films (New York: Knopf, 2008), 149.
   

Ena HAL in jaz

1. 
   Heather Pringle, »Is Google Making Archaeologists Smarter?«, spletni dnevnik Beyond Stone & Bone (Archaeological Institute of America), 27. februar 2009, http://archaeology.org/ blog/?p-332.
   
2. 
   Clive Thompson, »Your Outboard Brain Knows Ali«, Wired, oktober 2007.
   
3. 
   Scott Karp, »The Evolution from Linear Thought to Networked Thought«, spletni dnevnik Publishing 2.0, 9. februar 2008, http://publishing2.com/2008/02/09/the-evolution-from- linear-thought-to-networked-thought.
   
4. 
   Bruce Friedman, »How Google Is Changing Our Information-Seeking Behavior«, spletni dnevnik Lab Soft News, 6. februar 2008, http://labsoftnews.typepad.com/lab_soft_ news/2008/02/how-google-is-c.html.
   
5. 
   Philip Daviš, »Is Google Making Us Stupid? Nope!«, spletni dnevnik The Scholarly Kit- chett, 16. junij 2008, http://scholarlykitchen.sspnet.org/2008/06/16/is-google-making-us-stu- pid-nope.
   
6. 
   Scott Karp, »Connecting the Dots of the Web Revolution«, spletni dnevnik Publishing 2.0, 17. junij 2008, http://publishing2.com/2008/06/17/connecting-the-dots-of-the-web-re- volution.
   
7. 
   Daviš, »Is Google Making Us Stupid? Nqpe!«.
   

8. 
   Don Tapscott, »How Digital Technology Has Changed the Brain«, Business Week On
   

line, 10. november 2008, http://www.businessweek.com/technology/content/nov200S/

tc2008117_034517.htm.

9. 
   Don Tapscott, »How to Teach and Manage 'Generation Net'«, BusinessWeek O_n
   

line, 30. november 2008, http://www.businessweek.com/technology/content/nov2008/

tc20081130_713563.htm.

10. 
    Navedeno v Naomi S. Baron, Always On: Language in an Online and Mobile World (Ox ford: Oxford University Press, 2008), 204.
    
11. 
    John Battelle , »Google: Making Nick Carr Stupid, but It's Made This Guy Smarter«, John Battelles Searchblog, 10. junij 2008, http://battellemedia.com/archives/004494.php.
    
12. 
    John G. Kemeny, Man and the Computer (New York: Scribner, 1972), 21.
    
13. 
    Gary Wolfe, »The (Second Phase ofthe) Revolution Has Begun«, Wired, oktober 1994
    

Dve Življenjske poti

1. 
   Sverre Avnskog, »Who Was Rasmus Malling-Hansen?«, Malling-Hansen Society, 2006 www.malling-hansen.org/fileadmin/biography/biography.pdf.
   
2. 
   Zgodba o Nietzscheju in njegovi pisalni krogli je povzeta po Friedrich A. Kittler, Gra- mophone, Film, Typewriter (Stanford: Stanford University Press, 1999), 200-203; J. C. Nyiri, »Thinking with a Word Processor«, v Philosophy and the Cognitive Sciences, ur. R. Casati (Dunaj: Holder-Pichler-Tempsky, 1994), 63-74; Christian j. Emden, Nietzsche on Language, Consciousness, and the Body (Champaign: University of Illinois Press, 2005), 27-29; in Curtis Cate, Friedrich Nietzsche (Woodstock_> NY: Overlook, 2005), 315-18.
   
3. 
   Joseph LeDoux, Synaptic Self: How Our Brains Become Who WeAre (New York: Penguin, 2002), 38-39.
   
4. 
   Poleg sto milijard nevronov je v naših možganih tudi približno bilijon glia celic. Nekoč so mislili, da so glia celice negibne in zgolj varujejo nevrone. (Glia v grščini pomeni lepilo.) Toda v zadnjih dveh desetletjih so nevroznanstveniki naleteli na sledi, ki pričajo o tem, da glia celice morda igrajo pomembno vlogo za delovanje možganov. Vrsta glia celic, ki so še posebej pogoste in se imenujejo astrociti, naj bi sproščala ogljikove atome in v odgovor na signale iz drugih celic proizvajala nevrotransmiterje. Nadaljnje raziskave o glia celicah bodo morda poglobile naše razumevanje delovanja možganov. Za dober pregled glej Carl Zim mer, »The Dark Matter of the Human Brain«, Disco ver, september 2009.
   
5. 
   J. Z. Young, Doubt and Certainty in Science: A Biologists Reflection&on the Brain (London: Oxford University Press, 1951), 36.
   
6. 
   William James, The Principles ofPsychology, 1 (New York: Holt, 1890), 104-6. Prevod Dumon- tovega eseja je iz James E. Black in William T. Greenough, »Induction of Pattern in Neural Structure by Experience: Implications for Cognitive Development«, v: Advances in Developmental Psychology> 4, ur. Michael e. Lamb, Ann L. Brown in Barbara Rogoff (Hillsdale, NJ: Erlbaum, 1986), 1.
   
7. 
   Glej Norman Doidge, The Brain That Changes Itself: Stories ofPersonal Triumphfrom the Frontiers of Brain Science (New York: Penguin, 2007), 223.
   
8. 
   Navedeno v Jeffrey M. Schwartz in Sharon Begley, The Mind and the Brain: Neuroplasti- city and the Porver ofMental Force (New York: Harper Perennial, 2003), 130.
   

O.. ⁹ Navedeno v Doidge, Brain That Changes Itself, 201.

10. 
    To je prejemnik Nobelove nagrade David Hubel rekel nevrokirurgu Josephu Bodnu, kot ■poročata Schwartz in Begley v: Mind and the Brain, 25.
    
11. 
    Doidge, Brain That Changes Itself, xviii.
    
12. 
    Video posnetek razprave med Mailerjem in McLuhanom je objavljen na strani Google yjdeos: http://video.google.com/videoplay? docid=5470443898801103219.
    

.¹³ Schwartz in Begley, Mind and the Brain, 175.

. ¹⁴ R. L. Paul, H. Goodman in M. Merzenich, »Alterations in Mechanoreceptor Input to Brodmanns Areas 1 and 3 of the Postcentral Hand Area of Macaca mulatta after Nerve Secti- on and Regeneration«, Brain Research, 39, št. 1 (april 1972): 1-19.

15. 
    Navedeno v Schwartz in Begley, Mind and the Brain, 177.
    
16. 
    James Olds, intervju z avtorjem, 1. februar 2008.
    
17. 
    Graham Lawton, »Is It Worth Going to the Mind Gym?«, New Scientist, 12. januar 2008.
    
18. 
    Delovanje sinaps je izredno zapleteno, nanj pa vpliva široka paleta kemičnih snovi, vključno z nevrotransmiterji, kot so glutamat (ki spodbuja prenos električnih signalov med nevroni) in GABA (gama-aminobutirična kislina, ki prenos signalov zavira) ter mo- dulatorji, kot so serotonin, dopamin, testosteron in estrogen, ki spremenijo učinkovitost transmiterjev. V redkih primerih se membrane nevronov združijo, zaradi česar lahko električni signali potujejo prek njih brez posredovanja sinaps. Glej LeDoux, Synaptic Self, zlasti 49-64.
    
19. 
    Eric R. Kandel, In Search of Memory: The Emergence of a New Science of Mind (New Vork: Norton, 2006), 198-207. Glej tudi Bruce E. Wexler, Brain and Culture: Neurobiology, ldeology, andSocial Change (Cambridge, MA: MIT Press, 2006), 27-29.
    
20. 
    Kandel, In Search of Memory, 202-3.
    
21. 
    LeDoux, Synaptic Self 3.
    
22. 
    Uporaba vidnega korteksa pri branju brajice je bila zabeležena v poskusu, ki ga je leta 1993 izvedel Alvaro Pascual-Leone. Glej Doidge, Brain That Changes Itself 200.
    
23. 
    McGovern Institute for Brain Research, »What Drives Brain Changes in Macular Dege- neration?«, izjava za javnost, 4. marec 2009.
    
24. 
    Sandra Blakesley, »Missing Limbs, Stili Atingle, Are Clues to Changes in the Brain«, New York Times, 10. november 1992.
    
25. 
    Pri nekaterih najbolj obetavnih poskusnih zdravljenja Alzheimerjeve bolezni, ki jih trenutno s precejšnjim uspehom testirajo na miših, uporabljajo zdravila za spodbujanje plastičnih sprememb sinaps, ki krepijo nastajanje spomina. Glej J.-S. Guan, S. J. Haggarty, E. Giacometti idr., »HDAC2 Negatively Regulates Memory Formation and Synaptic Plasticity«, Nature, 459 (7. maj 2009): 55-60.
    
26. 
    Mark Hallett, »Neuroplasticity and Rehabilitation«, Journal of Rehabilitation Research and Development, 42, št. 4, (julij-avgust 2005): xvii-xxii.
    
27. 
    A. Pascual-Leone, A. Amedi, F. Fregni in L. B. Merabet, »The Plastic Human Brain Cortex«, Annual Review ofNeuroscience, 28 (2005): 377-401.
    
28. 
    David J. Buller, Adapting Minds: Evolutionary Psychology and the Persistent Quest for Human Nature (Cambridge, MA: MIT Press, 2005), 136-42.
    
29. 
    M. A. Umilta, L. Escola, I. Instkirveli idr., »When Pliers Became Fingers in the Monkey Motor System«, Proceedings of the National Academy of Sciences, 105, št. 6(12. februar 2008):
    

2209-13. Glej tudi Angelo Maravita in Atsushi Iriki, »Tools for the Body (Schema)«, Trend$ in Cognitive Science, 8, št. 2 (februar 2004): 79-86.

15. 
    E. A. Maguire, D. G. Gadian, I. S. Johnsrude idr., »Navigation-Related Structural Change in the Hippocampi of Taxi Drivers«, Proceedings ofthe National Academy of Sciences, 97, št. 8 q j april 2000): 4398-403. Glej tudi E. A. Maguire, H. J. Spiers, C. D. Good idr., »Navigation Exper- tise and the Human Hippocampus: A Structural Brain Imaging Anaiysis«, Hippocampus, 13, št o (2003): 250-59; in Alex Hutchinson, »Global Impositioning Systems«, Walrus, november 2009
    
16. 
    A. Pascual-Leone, D. Nguyet, L. G. Cohen idr., »Modulation of Muscle Responses Evoked by Transcranial Magnetic Stimulation during Acquisition of New Fine Motor Skills«, Journal of Neurophysiology, 74, št. 3 (1995): 1037-45. Glej tudi Doidge, Brain That Changes Itself, 200-202.
    
17. 
    Michael Greenberg, »Just Remember This«, New York Review ofBooks, 4. december 2008
    
18. 
    Doidge, Brain That Changes Itself, 317.
    
19. 
    Prav tam, 108.
    
20. 
    Pascual-Leone idr., »Plastic Human Brain Cortex«. Glej tudi Sharon Begley, Train Your Mind, Change Your Brain: How a New Science Reveals Our Extraordinary Potentialto Trans- form Ourselves (New York: Ballantine, 2007), 244.
    
21. 
    Doidge, Brain That Changes Itself, 59.
    
22. 
    Schwartz in Begley, Mind and the Brain, 201.
    

stranska pot • o čem razmišljajo možgani, ko razmišljajo o sebi

1. 
   Citati iz Aristotelovega dela De Partibus Animalium so iz večkrat ponatisnjenega angleškega prevoda The Pants of Annimals Williama Ogla.
   
2. 
   Robert L. Martensen, The Brain Takes Shape: An Early History (New York: Oxford Uni- versity Press, 2004), 50.
   
3. 
   Rene Descartes, The World and Other Writings, ur. Stephen Gaukroger (Cambridge: Cambridge University Press, 1998), 106-40.
   
4. 
   Martensen, Brain Takes Shape, 66.
   

Tri Pripomočki možganov

1. 
   Vincent Virga in Kongresna knjižnica, Cartographia (New York: Little, Brown, 2007), 5.
   
2. 
   Prav tam.
   
3. 
   Arthur H. Robinson, Early Thematic Mapping in the History of Cartography (Chicago: University of Chicago Press, 1982), 1.
   
4. 
   Jacques Le Goff, Time, Work, and Culture in the Middle Ages (Chicago: University of Chicago Press, 1980), 44.
   
5. 
   David S. Landes, Revolution in Time: Clocks and the Making ofthe Modem World (Cambridge, MA: Harvard University Press, 2000), 76.
   
6. 
   Lynn White Jr., Medieval Technology and Social Change (New York: Oxford University Press, 1964), 124.
   
7. 
   Landes, Revolution in Time, 92-93.
   
8. 
   Lewis Mumford, Technics and Civilization (New York: Harcourt Brace, 1963), 15. Ugledni jačunalničar Danny Hillis meni, da je »računalnik s svojo mehansko uporabo vnaprej določe- jjh pravil neposredni naslednik ure«. W. Daniel Hillis, »The Clock«, v The Greatest Inventions ofihe Past 2,000 Years, ur. John Brockman (New York: Simon & Schuster, 2000), 141.
   

»Kari Mara, Beda filozofije: odgovor na Proudhonovo »Filozofijo bede«, prev. Ivo Pirkovič Ljubljana: Cankarjeva založba, 1957), str. 102.

10. 
    Ralph Waldo Emerson, »Ode, Inscribed to W. H. Channing«, v Collected Poems and franslations (New York: Library of America, 1994), 63.
    
11. 
    Marshall McLuhan, Understanding Media: The Extensions of Man, kritični ur., ur. W. Terrence Gordon (Corte Madera, CA: Ginko, 2003), 68. Za novejši opis tega pogleda glej {Cevin Kelly, »Humans Are the Sex Organs of Technology«, spletni dnevnik The Technium, 16. februar 2007, www.kk.org/thetechnium/archives/2007/02/humans_are_the.php.
    
12. 
    James W. Carey, Communication as Culture: Essays on Media and Society (New York: Routledge, 2008), 107.
    
13. 
    Langdon Winner, »Technologies as Forms of Life«, v Readings in the Philosophy ofTech- nology, ur. David M. Kaplan (Lanham, MD: Rowman & Littlefield, 2004), 105.
    
14. 
    Ralph Waldo Emerson, »Intellect«, v Emerson: Essays and Lectures (New York: Library of America, 1983), 417.
    
15. 
    Glej Maryanne Wolf, Proust and the Squid: The Story and Science of the Reading Brain (New York: Harper, 2007), 217.
    
16. 
    H. G. Wells, World Brain (New Yorlc: Doubleday, Doran, 1938), vii.
    
17. 
    Rene Descartes, The Philosophical Writings of Descartes, 3, The Correspondence (Cambridge: Cambridge University Press, 1991), 304.
    

^iB Walter J. Ong, Orality and Literacy (New York: Routledge, 2002), 82.

19. 
    E Ostrosky-Solis, Miguel Arellano Garda in Martha Perez, »Can Learning to Read and Write Change the Brain Organization? An Electrophysiological Study«, International Journal ofPsychology> 39, št. 1 (2004): 27-35.
    
20. 
    Wolf, Proust and the Squid, 36.
    
21. 
    E. Paulesu, J.-F. Demonet, F. Fazio idr., »Dyslexia: Cultural Diversity and Biological Uni- ty«, Science, 291 (16. marec 2001): 2165-67. Glej tudi Maggie Jackson, Distracted: The Erosion ofAttention and the Corning Dark Age (Amherst, NY: Prometheus, 2008), 168-69.
    
22. 
    Wolf, Proust and the Squid, 29.
    
23. 
    Prav tam, 34.
    
24. 
    Prav tam, 60-65.
    
25. 
    Platon, Zbrana dela II, prev. Gorazd Kocijančič (Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, 2009), 569-571.
    
26. 
    Eric A. Havelock, Preface to Plato (Cambridge, MA: Harvard University Press, 1963), 41.
    
27. 
    Ong, Orality and Literacy, 80.
    
28. 
    Glej Ong, Orality and Literacy, 33.
    
29. 
    Prav tam, 34.
    
30. 
    Eric A. Havelock, The Muse Learns to Write: Reflections on Orality and Literacy from Antiquity to the Present (New Haven, CT: Yale University Press, 1986), 74.
    

McLuhan, Understanding Media, 112-13.

19. 
    Prav tam, 120.
    
20. 
    Ong, Orality and Literacy, 14-15.
    
21. 
    Prav tam, 82.
    

Štiri Stran za poglabljanje

1. 
   Avguštin, svetnik, Izpovedi, prev. Anton Sovre (Celje: Mohorjeva družba, 2003), str. 99
   
2. 
   Paul Saenger, Space Between Words: The Origins ofSilent Reading (Palo Alto, CA: Stanford University Press, 1997), 14.
   
3. 
   Prav tam, 7.
   
4. 
   Prav tam, 11.
   
5. 
   Prav tam, 15.
   
6. 
   Maryanne Wolf, Proust and the Squid: The Story and Science ofthe Reading Brain (New York: Harper, 2007), 142-46.
   
7. 
   Saenger, Space Between Words, 13.
   
8. 
   Charles E. Connor, Howard E. Egeth in Steven Yantis, »Visual Attention: Bottom-Up versus Top-Down«, Cognitive Biology, 14 (5. oktober 2004): 850-52.
   
9. 
   Maya Pines, »Sensing Change in the Environment«, v Seeing, Hearing, and Smelling in the World: A Reportfrom the Howard Hughes Medical Institute, februar 1995, www.hhmi.org/ senses/al20.html.
   
10. 
    Vzdrževanje nadzora pozornosti od zgoraj navzdol v možganih naj bi zahtevalo usklajeno sprožanje nevronov v prefrontalnem režnju. »Veliko energije je treba uporabiti v pre- frontalnem režnju, da se prisilimo k temu, da ne predelamo močnega [motečega] signala iz okolice,« pravi nevroznanstvenik Robert Desimone z MIT-a. Glej John Tierney, »Ear Plugs to Lasers: The Science of Concentration«, New York Times, 5. maj 2009.
    
11. 
    Vaughan Bell, »The Myth of the Concentration Oasis«, spletni dnevnik Mind Hacks, 11. februar 2009, www.mindhacks.com/blog/2009/02/the_myth_of_the_conc.html.
    
12. 
    Navedeno v Alberto Manguel, Zgodovina branja, prev. Nada Grošelj (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2007), str. 66-67. Prvi kristjani so vadili duhovno obliko branja Svetega pisma, imenovano Jectio divina oziroma sveto branje. Globoko meditativno branje naj bi predstavljalo način približevanja božjemu.
    
13. 
    Glej Saenger, Space Betv/een Words, 249-50.
    

^u Prav tam, 258. Walter J. Ong piše, da je postajalo urejanje skupaj z razvojem založniškega posla vse natančnejše: »Tiskanje pri izdelavi določenega dela poleg avtorja vključuje številne ljudi - založnike, literarne agente, bralce založbe, redaktorje in druge. Pred in tudi po natančnem pregledu s strani.teh ljudi mora avtor svoje delo pred izidom pogosto temeljito popraviti, in sicer tako obsežno, kot tega tako rekoč nikoli niso počeli v dobi rokopisov.« Ong, Orality and Literacy (New York: Routledge, 2002), 122.

15. 
    Saenger, Space Between Words, 259-60.
    
16. 
    Glej Christopher de Hamel, »Putting a Priče on It«, uvod v Michael Olmert, The Smith- sonian Book ofBooks (Washington, DC: Smithsonian Books, 1992), 10.
    
17. 
    James Carroll, »Silent Reading in Public Life«, Boston Globe, 12. februar 2007.
    

¹⁸ Gutenberg ni bil prvi, ki je izumil tiskanje s premičnimi črkami. Okoli leta 1050 je kioski mojster po imenu Pi Sheng začel oblikovati kitajske pismenke iz koščkov gline. Glinene ' so uporabljali za tiskanje z drgnjenjem dlani, na enak način pa so tiskali tudi s pomočjo jesenih kock. Ker Kitajci niso izumili tiska (morda zato, ker naprava za veliko število pismenk p e bi bila priročna), niso mogli tiskati masovno in uporaba Pi Shengovih premičnih črk se ni razširila. Glej Olmert, Smithsonian Book ofBooks, 65.

'.-,' ¹⁹ Glej Frederick G. Kilgour, The Evolution of the Book (New York: Oxford University Press, 1998), 84-93.

20. 
    Francis Bacon, The New Organon, ur. Lisa Jardine in Michael Silverthorne (Cambridge: Cambridge University Press, 2000), 100.
    
21. 
    Elizabeth L. Eisenstein, The Printing Press as an Agent of Change, izdaja z mehkimi platnicami v enem delu (Cambridge: Cambridge University Press, 1980), 46.
    

.. . ²² Michael Clapham, »Printing«, v A History of Technology, 3, From the Renaissance to the Industrial Revolution, c. 1500-c. 1750, ur. Charles Singer idr. (London: Oxford University Press, 1957), 37.

, ²³ Eisenstein, Printing Press as an Agent of Change, 50.

24. 
    Prav tam, 49.
    
25. 
    Fran^ois Rabelais, Pantagruel in Gargantua, prev. Branko Madžarevič (Ljubljana: Modrijan, 2003), str. 233.
    
26. 
    Eisenstein, Printing Press as an Agent of Change, 72.
    
27. 
    Navedeno v Joad Raymond, The Invention of the Newspaper. English Newsbooks, 1641- 1649 (Oxford: Oxford University Press, 2005), 187.
    

_: ²⁸ Glej Olmert, Smithsonian Book ofBooks, 301.

²⁹ Eisenstein, Printing Press as an Agent of Change, 130. _: ³⁰ Kot piše Elizabeth Eisenstein: »Glasno branje občinstvu, ki posluša, se po izumu tiskanja ni le nadaljevalo, temveč je bilo zaradi večje množice besedil še lažje izvedljivo.« Elizabeth L Eisenstein, The Printing Revolution in Early Modem Europe, 2. izd. (New York: Cambridge University Press, 2005), 328.

31. 
    J. Z. Young, Doubt and Certainty in Science: A Biologist's Reflections on the Brain (London: Oxford University Press, 1951), 101.
    
32. 
    Knjige so prinesle tudi novo vrsto orodij za organizacijo in prenos informacij. Kot je pokazal Jack Goody, so se skupaj s knjigami razširili tudi seznami, tabele, formule in recepti. Takšna literarna sredstva so dodatno poglobila naše razmišljanje, saj so predstavljala različne načine za vse natančnejše razporejanje in razlaganje pojavov. Goody piše, da »si ni treba preveč razbijati glave o vsebini knjige, da bi prepoznali, kakšno spremembo v komunikaciji je sprožilo pisanje, ne le v mehanskem smislu, ampak v kognitivnem, v tem, kaj lahko počnemo s svojimi možgani in kaj naši možgani lahko počnejo z nami«. Goody, The Domestication of the Savage Mind (Cambridge: Cambridge University Press, 1977), 160.
    
33. 
    Darnton dodaja, da je bila skrajno demokratična in meritokratska Respublica literaria ideal, ki se ni nikoli povsem uresničil, a kot takšna je zamisel močno vplivala na oblikovanje predstav ljudi o njih samih in o njihovi kulturi. Robert Darnton, »Google and the Future of Books«, New York Review ofBooks, 12. februar 2009.
    
34. 
    David M. Levy, Scrolling Forward: Making Sense ofDocuments in the Digital Age (New York: Arcade, 2001), 104. Poudarki v izvirniku.
    
35. 
    Nicole K. Speer, Jeremy R. Reynolds, Khena M. Swallow in Jeifrey M. Zacks, »Readin Stories Activates Neural Representations of Visual and Motor Experiences«, Psycholopi Science, 20, št. 8 (2009): 989-99. Gerry Everding, »Readers Build Vivid Mental Stimulationstf Narrative Situations, Brain Scans Suggest«, spletna stran Univerze v VVashintonu (St. Loui_s) 26. januar 2009, http://news-info.wustl.edu/tips/page/normal/13325.html.
    
36. 
    Ralph Waldo Emerson, »Thoughts on Modern Literature«, Dial, oktober 1840.
    
37. 
    Ong, Orality and Literacy, 8.
    
38. 
    Eisenstein, Printing Press as an Agent of Change, 152.
    
39. 
    Wolf, Proust and the Squid, 217-18.
    
40. 
    Nekateri so napovedovali, da nas bo sporazumevanje na internetu, ki je običajno kratko neformalno in pogovorno, pripeljalo nazaj k ustni kulturi. A to se zdi iz več razlogov težko verjetno, najbolj pa zato, ker komunikacija v tem primeru ni osebna tako kot v ustni kulturi temveč poteka prek tehnološkega posrednika. Digitalna sporočila so ločena od telesa. »Svet govora,« je zapisal Walter Ong, »nikoli ne obstaja samo v kontekstu besed tako kot pisni svet Pomen izgovorjenih besed je vedno določen s celotno bivanjsko situacijo, v kateri vedno sodeluje tudi telo. Telesna dejavnost, ki sega prek same vokalizacije, ni slučajna ali izmišljena, temveč je naravna in celo neizogibna.« Ong, Orality and Literacy, 67-68.
    
41. 
    Prav tam, 80.