Bojan [optrajanov
Yüklə 4,97 Kb. Pdf görüntüsü
|
a b Sl. 6.55. Disocijacija na sulfurna kiselina (a) i na natrium hidroksid (b) Inaku, spored teorijata za elektrolitna disocijacija, za kiselini se smetaat supstancite koi{to pri svojata disocijacija vo voden rastvor davaat vodorodni joni kako edinstven vid katjoni, a za bazi – supstancite koi pri disocijacija davaat hidroksidni joni kako edinstven vid anjoni. Ako kiselinata (ili bazata) e celosno disocirana ili e disocirana vo golema merka, velime deka taa e silna. Nasproti toa, elektrolitite {to se disocirani vo nezna~itelna merka gi smetame za slabi. Se razbira, ima i sredno silni kiselini, odnosno bazi (t.e. kiselini ili bazi {to ne se nitu mnogu silni, nitu mnogu slabi). Za nekoi od ovie pra{awa poop{irno (i na malku poinakov na~in) }e zboruvame podocna (str. 205 i ponatamu). Od site katjoni, jonite H + se najmali – toa e atomsko jadro bez elektron- ska obvivka. Tokmu zatoa, ovie katjoni ne mo`e da postojat slobodni i reagiraat so molekuli voda pri {to, vo najednostaven slu~aj, se dobivaat H 3 O + joni (sl. 6.56). Ovie joni se vikaat, ednostavno, vodorodni joni * . Procesot mo`e da se zapi{e vaka † : HA(aq) + H 2 O(l) k H 3 O(aq) + A – (aq) Do elektrolitna disocijacija doa|a samo vo rastvoruva~i koi{to se izgra- deni od polarni molekuli. Vakov rastvoruva~ e vodata, no ima i drugi supstanci (na primer, te~en amonijak ili te~en sulfur dioksid) ~ii mo- lekuli se polarni i vo koi isto taka mo`e da dojde do elektrolitna disocijacija na kiselinite, bazite i solite. Sl. 6.56. Prostoren model na H 3 O + jon Kako {to gleda{, do elektrolitna disocijacija mo`e da dojde samo vo rastvoruva~i {to se izgradeni od polarni molekuli. * Porano se upotrebuvale terminite hiroksonium ili hidronium joni, no tie sega se smetaat za zastareni i ne treba da se koristat. † Kako {to voobi~aeno se pravi, izostaven e koeficientot n pred formulata na te~nata voda. 194 JONSKI REAKCII Reakciite me|u elektroliti se reakcii me|u joni Poradi disocijacijata na rastvorenite kiselini, bazi i soli, vo vodnite rastvori na vakvite supstanci postojat, vidovme, joni. Zaradi toa, mnogu reakcii vo rastvor se, vsu{nost, reakcii me|u joni (jonski reakcii). Edna od vakvite reakcii e onaa me|u rastvori od nekoj hidroksid (na primer, natrium hidroksid) i nekoja kiselina (da re~eme, hlorovodorodna kiselina). Se raboti za t.n. reakcija na neutralizacija, pri koja se dobiva sol i voda. Ako gi upotrebime poso~enite reaktanti, reakcijata na neutralizacija (sl. 6.57) mo`e da se zapi{e kako NaOH(aq) HCl(aq) NaCl(aq) H 2 O(l) Me|utoa, natrium hidroksidot i hlorovodorodnata kiselina vo voden rastvor se celosno disocirani na joni, pa reakcijata {to se slu~uva mora da bide rezultat tokmu na zaemni dejstva pome|u joni. I natrium hloridot (koj{to se javuva kako eden od produktite na reakcijata) vo voden rastvor e celosno disociran na joni, a vodata (taa e drugiot produkt) e prakti~no celosno obrazuvana od molekuli. Sl. 6.57. Reakcija na neutralizacija ({ematski) I reakcijata me|u rastvori od natrium (ili nekoj drug) acetat i sulfurna kiselina: 2NaCH 3 COO(aq) + H 2 SO 4 (aq) = 2CH 3 COOH(aq) + Na 2 SO 4 (aq) ili onaa me|u rastvori od srebro nitrat i natrium hlorid: AgNO 3 (aq) NaCl(aq) AgCl(s) NaNO 3 (aq) mora da bidat reakcii me|u joni. Imeno, vo prviot slu~aj i natrium acetatot (sol) i sulfurnata kiselina (silna kiselina) i natrium sulfatot {to se obrazuva kako produkt na ovaa reakcija vo voden rastvor se celosno disocirani, a drugiot produkt, ocetnata kiselina, e mnogu slabo disocirana. I vo vtoriot slu~aj obata reaktanta vo voden rastvor se celosno disocirani na joni i reakcijata {to se slu~uva e vsu{nost reakcija me|u tie joni. Od produktite na reakcijata, edniot (NaNO 3 ) e mnogu dobro rastvorliv, siot se nao|a vo rastvor i tuka e celosno disociran. 195 Me|utoa, srebro hloridot e mnogu slabo rastvorliv, a joni vo rastvorot nastanuvaat samo so di- socijacija na rastvoreniot del od solta. Zaradi toa, vo rastvorot ima sosem malku joni nastanati so disocijacija na AgCl i tie mo`e i da ne se razgleduvaat. Kako {to vidovme, ako sakame ova osobeno da go istakneme, namesto znakot na ravenstvo mo`e da upotrebime ednona- so~na strelka (o) kako {to e storeno na sl. 6.57. Reakcija }e se odviva i toga{ koga }e sme{ame rastvori od natrium karbonat i hlorovodorodna (ili nekoja druga) kiselina (toa lesno mo`e da se utvrdi po oddeluvaweto na meur~iwa gas). Povtorno, se raboti za reakcija me|u joni zaradi toa {to vo voden rastvor i natrium karbonatot i hlorovodorodnata kiselina se silni elektroliti i, spored toa, celosno se disocirani na joni. Celosno disociran }e bide i obrazuvaniot natrium hlorid, a vodata i gasovitiot jaglerod dioksid se obrazuvani re~isi samo od molekuli. Primeri za jonski reakcii ima mnogu. Me|utoa, pogore navedenite reakcii se primeri na jonski reakcii {to se prakti~no nepovratni (ili, kako {to se veli, koi{to odat do kraj). a b v Sl. 6.58. Primeri na jonski reakcii {to odat do kraj: obrazuvawe na gas (a), obrazuvawe na talog (b), obrazuvawe na kompleksno soedinenie (v) Za edna jonska reakcija da te~e prakti~no do kraj, treba da bide ispolnet barem eden od dolnite uslovi: x barem eden od produktite na reakcijata da e slabo disociran x barem eden od produktite da e slabo rastvorliv x barem eden od produktite da e gas. Kon ovie uslovi bi mo`elo da se dodade u{te eden – vo reakcijata da se obrazuva stabilno kompleksno soedinenie , no toa i ne e neophodno zatoa {to i onaka kompleksniot del od vakvite soedinenija e slabo disociran. Da zaklu~ime: reakciite {to se slu~uvaat me|u elektroliti (rastvori od kiselini, bazi i soli) se, vsu{nost, reakcii me|u prisutnite joni; vakvite reakcii }e bidat prakti~no nepovratni (}e odat do kraj) ako barem eden od produktite na reakcijata e slabo disocirano ili slabo rastvorlivo soedinenie ili, pak, e gas. 196 Yüklə 4,97 Kb. Dostları ilə paylaş:
|