Bojan [optrajanov
GRUBO DISPERZNI SISTEMI; KOLOIDI
Yüklə 4,97 Kb. Pdf görüntüsü
|
6.2. GRUBO DISPERZNI SISTEMI; KOLOIDI KOLOIDNO DISPERZNI I GRUBO DISPERZNI SISTEMI Razmerite na ~esti~kite imaat re{ava~ka va`nost Kako {to rekovme, disperznite sistemi se delat na molekularno disperzni (rastvori), koloidno disperzni i grubo disperzni. Za toa na koj tip }e pripa|a eden disperzen sistem, re{ava~ka va`- nost imaat razmerite na ~esti~kite, nivnata golemina. Kako {to rekovme, koga ~esti~kite na dispergiranata supstanca se molekuli ili joni, se raboti za rastvor (molekularno disperzen sistem). Se razbira, razli~ni molekuli ili joni imaat razli~ni razmeri, no mo`e da se re~e deka tie ne nadminuvaat vrednost od okolu 1 nm * . Ako, pak, razmerite na ~esti~kite se pogolemi od okolu 100 nm, zboruvame za grubo disperzen sistem † . Ako razmerite na ~esti~kite na dispergiranata supstanca (da re~eme, nivniot pre~nik) se me|u 1 i 100 nanometra (zna~i, pome|u onaa na obi~nite molekuli ili joni i goleminata na ~esti~kite na dispergiranata supstanca kaj grubo disperznite sistemi), disperzniot sistem e koloidno disperzen ili, ednostavno, koloiden. Nakuso re~eno, ako razmerite na ~esti~kite na dispergiranata supstanca se pod 1 nanometar, disperzniot sistem pretstavuva rastvor; ako goleminata na ovie ~esti~ki e pome|u 1 i 100 nanometra, se raboti za koloidno disperzen sistem, a ako ~esti~kite se pogolemi od 100 nm, sistemot e grubo disperzen. Koloidno disperzni sistemi Zaradi toa {to, kako {to rekovme, razmerite na ~esti~kite na dispergiranata faza kaj kolo- idno disperznite sistemi se me|u onie na ~esti~kite na rastvorite i na grubo disperznite sistemi, koloidno disperznite sistemi mo`e da se obrazuvaat ili od rastvori (pri toa od mole- kulite ili jonite se sozdavaat pogolemi agregati od ~esti~ki) ili od grubo disperznite sistemi (toga{ treba da se izvr{i sitnewe na pokrupnite ~esti~ki ‡ ). * Nazivot na edinicata koja e upotrebena tuka e nanometar. Eden nanometar e milijarda pati pomala edinica od edinicata metar (1 nm = 10 -9 m). † Sovet: Vodi smetka deka gornite vrednosti se samo pribli`ni i deka ostra granica ne mo`e da se povle~e! Svojstvata na sistem vo koj razmerite na ~esti~kite se, na primer, 99 nanometra i na drug sistem, vo koj ~esti~kite se so golemina (na primer so pre~nik) od 101 nanometar, nema da bidat razli~ni vo zabele`liva merka. ‡ Za ovaa cel se polzuvaat t.n. koloidni melnici. 171 Sl. 6.3. Koloidni ~es- ti~ki od paladium (snimka od elektronski mikroskop) Koloidnite ~esti~ki (miceli) ne mo`e da se vidat so golo oko ili so obi~en mikroskop. Za da mo`e da se vidat, porano se upotrebuvale speci- jalni, t.n. ultramikroskopi vo koi svetlinata doa|ala otstrana (a ne, kako kaj obi~nite mikroskopi, odozdola) i vo vidnoto pole se gledale svetli damki na mestoto kade {to se nao|ale koloidnite ~esti~ki od koi svetlinata se rasejala. Sl. 6.4. Koloidna ~esti~ka ({ematski) Denes ultramikroskopite se zameneti so nes- poredlivo pomo}nite elektronski mikrosko- pi so koi mo`e da se dobie vistinskata slika na koloidnite ~esti~ki. Taka, na sl. 6.3 se poka`ani koloidni ~esti~ki od paladium so dijametar od okolu 18 nm. Inaku, micelite se sostojat od eden del {to mo`e da se nare~e jadro (crveniot del na sl. 6.4) na ~ija povr{ina se nafa}ani (atsorbirani) joni, predimno so ist polne` (jadroto, zaed- no so jonite atsorbirani vrz nego obrazuva granula; toa e oboeniot del na sl. 6.4). Poradi polne`ot na jonite {to gi sodr`at, granulite se naelektrizirani – pozitivno ili negativno. Za da se obezbedi elektroneutralnost na celiot sistem, okolu granulite se nasobiraat joni so sprotiven polne` (sl. 6.4). Zna~i: x koloidno disperzni sistemi mo`e da se obrazuvaat ili od molekularno disperznite sistemi (metodite {to pri toa se primenuvaat se vikaat kondenzacioni) ili pak od grubo disperznite sistemi (za ovaa cel se upotrebuvaat disperzioni metodi); x vo ramkite na edna koloidna micela, se razlikuva jadro okolu koe postojat joni: edni at sor- birani na povr{inata na jadroto (tie zaedno so jadroto obrazuvaat granula) i drugi {to se nao|aat vo negova blizina. Svojstva na koloidno disperznite sistemi Elektroforeza. Bidej}i granulite se ednakvo naelektri- zirani, vo elektri~no pole tie }e se dvi`at vo ista nasoka. Dokolku postojat razli~ni granuli, vo elektri~no pole tie }e se dvi`at so razli~na brzina i, na toj na~in, mo`e da se razdelat. Postapkata za razdeluvawe se vika elektroforeza (sl. 6.5) i taa mo`e da se izveduva na podloga od silikagel, na hartija, vo kapilara itn. Elektroforezata mnogu se koristi vo medicinskite istra`uvawa i vo klini~kite laboratorii. Sl. 6.5. Elektroforeza ({ematski) Koagulacija. Ednakviot polne` na site granuli vo eden koloidno disperzen sistem, doveduva do nivno me|usebno 172 odbivawe. So toa e onevozmo`eno slepuvaweto (koagulacijata) na kolo- idnite ~esti~ki i obrazuvaweto na pogolemi agregati. Sl. 6.6. Koloidno zlato Taka, koloidno disperznite sistemi mo`e da bidat stabilni – pokuso ili podolgo vreme. Na primer, vo London se ~uva koloidno disperzen sistem od zlato {to go prigotvil u{te Majkl Faradej (sl. 6.6). Me|utoa, do koagulacija }e dojde ako na nekakov na~in se neutralizira polne`ot na granulite. Mnogu ~esto, koagulacijata mo`e da se prediz- vika so zagrevawe ili so dodavawe na rastvori od kiselini, bazi ili soli (kaj sistemot poka`an na sl. 6.7 koagulacijata e predizvikana od dodavawe na rastvor od aluminium sulfat). Sl. 6.7. Koagulacija na koloid pri dodavawe elektrolit Tindalov efekt. Od drugite svojstva na koloidnite sistemi }e ja spomneme pojavata na t.n. Tindalov * efekt – rasejuvawe na svetlinata {to otstrana pominuva niz vakvi sistemi (sl. 6.8). * Spored Xon Tindal [Tyndall] (18201893). 173 Yüklə 4,97 Kb. Dostları ilə paylaş:
|