H e r m e n e V t I k a in humanistika II
Yüklə 3,96 Mb. Pdf görüntüsü
|
32 P HAINOMENA 15/55–56 H ERMENEVTIKA mora mi{ljenje tega ~asa, ki {e ne misli, zadr`ati v tem {e ne, da dopusti prihod tega, kar je za misliti. Tako mi{ljenje je z-mislenje (An-denken) v tem, da izkazuje pri-padnost vpadu biti. V tem je {e-zmeraj-ne-mi{ljeno vedno-`e- mi{ljeno mi{ljenja. Vedno `e mi{ljeno mi{ljenja je bit bivajo~ega. Bit obkro`a mi{ljenje, v tem ko mi{ljenje zaokro`a bit. To sopripadnost je filozofska tradicija mislila kot absolutno sedanjost, v logiki pa je obveljala kot na~elo identitete. Heideggrova osmislitev misli sam sovpad vpada biti mi{ljenju in pripadnost mi{ljenja biti. To sopripadanje je bilo na za~etku zahodnega mi{ljenja v Parmenidovem reku to gar auto noein estin te
filozofije formalizirala v logi~no in sosledno metafizi~no na~elo identitete. Ugotovimo lahko, da je pot Heideggrovega poznega mi{ljenja vzgibana prav z odstrtjem stavka identitete, kar po svoje nazorno ka`ejo njegova bremenska predavanja. Heidegger nas v svoj premislek Parmenidovega reka to gar auto noein estin te kai einai uvede z namigom, da tu ne pripada identiteta biti, tako kot v meta- fizi~nem stavku identitete, marve~ » /…/ bit spada /gehört, sli{i/ – z mi{ljenjem – v isto.« 2 Celoten nadaljnji razmislek je posve~en temu »to auto«, »istemu« »das Selbe«, ki ga ni mogo~e misliti iz istosti prazne logi~ne identitete, marve~ mu je po- trebno prisluhniti iz nagovora tega Zusammen-gehören, so-pripadnosti, so- sli{ja, ki se enkrat ogla{a poudarjeno kot Zusammen-gehören, drugi~ kot Zu- sammen-gehören. S slednjim poudarkom Heidegger napotuje na poslu{anje kot na odprtost mi{ljenja za pripadnost (poslu{nost) resnici biti. Eksistencielna mo`nost »poslu{anja« je `e v Biti in ~asu omenjena v zvezi s hermenevti~nim razumevanjem. Prav v povezavi s tem se Heidegger odpo- veduje terminolo{ke rabe »mi{ljenja« (»Denken«). V spisu »Stavek identitete« ter v drugih spisih iz poznega obdobja pa je »mi{ljenje« celo poudarjeno rab- 2 Martin Heidegger, Identiteta in diferenca, prevedel Tine Hribar, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1990, str. 11. V nem{kem izvirniku nastopa beseda »gehören«, ki se navezuje na »hören«, »sli{ati«, kar je pomembno ne le za problematiko spisa »Identiteta in diferenca«, marve~, kakor bomo sku{ali pokazati, za odprtje polja hermenevti~nega odnosa sploh. Zavoljo specifi~nega interpretacijskega konteksta bo na{ prevod Heideggrovih besedil na nekaterih mestih odstopal od razpolo`ljivih slovenskih prevodov. Dean Komel.pmd 29.6.2006, 11:20 32
33 D EAN K OMEL
: O HERMENEVTI ~ NEM
ODNOSU
ljeno, vrh tega {e tam, kjer vstopa v obravnavo razmerje bistva ~loveka do resnice biti. Tako Heidegger govori o so-pripadanju in vzajemni izro~enosti ~loveka in biti, kar je na ravni odstiranja problematike Biti in ~asa nepred- stavljivo. Vendar velja tu v splo{nem pripomniti, da se pozno Heideggrovo mi{ljenje ogiblje sleherne terminolo{ke predstavljivosti, tudi tiste iz Biti in ~asa (najbolj o~itno je to pri opustitvi oznake »Dasein«, »tubit«). V spisu »Stavek identitete« tako izrecno zahteva, da odsko~imo od vsakega »predstavljajo~ega mi{ljenja«, da lahko vsko~imo v razmerje z bitjo. Na podlagi tega je tudi to auto, Zusammen-gehören, so-pripadanje, sosli{je, mi{ljeno dvokro`no. Enkrat je »Zusammengehören« mi{ljeno v smislu vse identificirajo~e, prisvajajo~e in osvajajo~e identitete, ki kopi~i bivajo~e skupaj, se pravi, na na~in postavja, Gestell-a. Drugi~ pa je Zusammengehören mi{ljeno samosvoje, tako da odpira posluh za dogodje tistega, kar v postavljanju postavja ostaja skrito in neosvojljivo. Odpiranje posluha ima neutajljivo hermenevti~no potezo. Vklju~uje namre~ uvid v sopripadnost vpada biti mi{ljenju in pripad- nosti mi{ljenja biti, ki ga predstavljajo~e mi{ljenje, ki vedno `e misli bit biva- jo~ega, {e zmeraj ne misli kot sovpadanje v hkratnosti istega. Kro`enje biti same v sebi {e ni mi{ljeno po samem sebi, tako da biti iz lastne vpadljivosti pripade mi{ljenje. To kro`enje v sovpadanju istega, ki daje misliti pot biti, ne da bi bilo samo napoteno kot bit, Heidegger izpove v jasnini dogodja, ki »ist weder, noch gibt es /…/ Was bleibt zu sagen? Nur dies: Das Ereignis ereignet.
3 »Niti ni niti se ne daje /…/ Kaj preostane za re~i? Samo to: dogodje dogodeva. S tem se re~e iz istega po istem k istemu.« Poudarjeni »niti-niti« dogodja nas napotuje k tistemu »{e-ne« mi{ljenja, ki preostaja mi{ljenju, kolikor z bitjo ostaja »isto v istem«. Rek imenuje v istem sosli{je mi{ljenja in biti, a vendar na na~in prehajanja skozi razliko. Rekanje na na~in »Ereignis ereignet«, »dogodje dogodeva«, ni gola tavtologija, saj izreka prehajanje od istega po istem k istemu. V filolo{kem pogledu se tako rekanje opira na t. i. figuro etimologico iz gr{ke retorike. Njena raba pri klju~nih zadevah mi{ljenja, recimo, »Ereignis ereignet«, »Sprache spricht«, »Welt wel- tet« ni nikakr{na puhla Heideggrova domislica ali ma{ilo, marve~ na~in in, to se pravi, pot, kako mi{ljenje s posluhom za isto istega postane poslu{no do- 3 Martin Heidegger, »Zeit und Sein«, v: Martin Heidegger, Zur Sache des Denkens, Niemeyer, Tübingen 1988, str. 24–25. Slov. prevod: Martin Heidegger, »^as in bit«, prevedel Uro{ Grilc, Problemi XXXIII/1–2 (1995), str. 212–213. Dean Komel.pmd 29.6.2006, 11:20 33
Yüklə 3,96 Mb. Dostları ilə paylaş:
|