H e r m e n e V t I k a in humanistika II

37

D

EAN

 K

OMEL

: O 

HERMENEVTI

~

NEM

 

ODNOSU

Prej od Heideggra nazna~ena »dvojna vez« med postavjem in dogodjem je

globlja od neke predstavljene povezave, ker terja druga~no poslu{nost mi{-

ljenja, ki se predruga~i iz samega odpiranja posluha za {e ne mi{ljeno in v

ti{ino umaknjeno poved dogodja. Táko mi{ljenje je bistveno mi{ljenje v  go-

vorici in v tem rabi ~loveka. Ni mu zgolj pripisano kot kaka opredeljujo~a

zmo`nost, temve~ kot mo`nost presega in celo odpravlja ~love{kost ~love-

{kega, kakor tudi bo`anskost bo`jega. Mi{ljenje, ki sebe predstavlja v brez-

mejni u~inkovitosti svojih postopkov, je v tem smislu brez mere za ~loveka in

svet. ^loveka sicer uporablja in izrablja ter poni`uje vse do potro{nega ma-

teriala, nikoli pa ga bistveno ne rabi v smislu odpiranja posluha za zadr`anost

dogodevajo~e povedi.

Prav v tem sovisju Heidegger v »Pogovoru iz govorice« iz knjige Na poti do

govorice, v katerem, kakor vemo, poteka fiktiven razgovor »Med Japoncem in

spra{ujo~im«, s primerno zadr`anostjo namigne na hermenevti~en odnos (der

hermeneutische Bezug). Razgovor poka`e, da je za gostoljubje do tujega nujna

predhodna nastanitev v govorici kot »hi{i biti«. Da bi dojeli tuje, se moramo

prav nastaniti doma, kar stori tudi Heidegger, s tem da zadrego mo`nosti sre-

~evanja vzhodnega in zahodnega mi{ljenja izkoristi za vnovi~no soo~enje s

hermenevti~no razse`nostjo lastnega zgodnjega mi{ljenja.

@e v prvem delu pogovora, ko sogovorca omenjata evropske obiske grofa

Kukija pri Husserlu in Heideggru, se kot po naklju~ju dotakneta najzgodnej{ega

obdobja Heideggrove misli, ki zadeva hermenevti~no modifikacijo fenome-

nolo{ke metode. Na izrecno postavljeno vpra{anje, zakaj je izbral naziv »her-

menevtika« Heidegger na kratko zari{e histori~no rabo tega izraza v teologiji,

pri Schleirmacherju in pri Diltheyu, napoti na sedmi metodi~ni paragraf iz

uvoda v Biti in ~asu in opozori, da je beseda tem delu rabljena {ir{e:

»Hermenevtika v Biti in ~asu ne pomeni niti ve{~ine razlage niti razlaganja

samega, temve~ poskus, da bi {ele iz hermenevti~nega dolo~ili bistvo razlage.«

9

Ob vpra{anju, zakaj je opustil stali{~e »hermenevti~ne fenomenologije«, pa

Heidegger razlo`i, da tega ni storil, da bi zamenjal stali{~e, marve~ ker je bilo

tako prej{nje kot naslednje stali{~e zgolj neko medpotje. »V mi{ljenju je stalna

le pot. In miselne poti skrivajo v sebi to skrivnostnost, da se po njih lahko

9

 Martin Heidegger, Na poti do govorice, prevedel Ale{ Ko{ar, Slovenska matica, Ljubljana 1995,

str. 100.

Dean Komel.pmd

29.6.2006, 11:20

37

---

38

P

HAINOMENA

15/55–56                                                    H

ERMENEVTIKA

10

 Ibid., str. 101.

11

 Ibid., str. 125.

12

 Ibid., str. 126.

13

 Ibid., str. 126–127.

gibljemo naprej in nazaj in da nas celo pot nazaj {ele vodi naprej.«

10

 Pogovor

nato sam krene po nekem medpotju in se ~ez ~as ponovno vrne k rabi oznake

»hermenevti~no«, zato da bi nazna~il, kaj pomeni, da je svojo »miselno pot

pustil v brezimnem«.

11

 Pri tem se Heidegger, da bi ostal zvest gr{kemu mi-

selnemu izro~ilu, opre na imenujo~a bo`ja imena in prikli~e ime Hermesa,

glasnika bo`jega, iz ~esar naj postane jasno, »da hermenevti~no ne pomeni

{ele razlaganja, temve~ predtem `e prina{anje naznanila in oznanjanje /Bot-

schaft und Kunde/«.

12

Tu se povzpnemo do vrha zjasnitve hermenevti~nega, ~e ne celo do vrha raz-

vitja Heideggrovega poznega mi{ljenja misli sploh, kolikor se ta ho~e izviti iz

metafizi~nega rekanja in poimenovanja, ob ~emer se govorica sama izka`e kot

tisto bit in bivajo~e v razliko izna{ajo~e, kar je neko »prina{anje naznanila in

oznanjanje« v odlikovanem hermenevti~nem smislu. Tako Heidegger povzame

nalogo mi{ljenja, ki jo prevzame kot lastno:

»V: Veljalo je in {e velja, da je na svetlo treba spraviti bit bivajo~ega; seveda

ne ve~ na na~in metafizike, temve~ tako, da zasije bit sama. Bit sama – to pove

prisostvovanje prisotnega, tj. razbor obeh iz njune ubranosti. Razbor je ta, ki

~loveka narekuje v njegovo bistvovanje.

J: ^lovek potemkakem bistvuje kot ~lovek, ~e odgovarja nagovoru tega razbora

in ga oznanja v njegovem naznanilu.

V: Potemtakem je govorica to, kar je v odnosu ~lovekovega bistvovanja do

razbora vladajo~e in nosilno. Govorica dolo~a hermenevti~ni odnos.«

 13

Kaj zdaj pove to, da govorica dolo~a hermenevti~ni odnos? Gre za herme-

nevti~no potezo mi{ljenja, ki je po govorici potegnjeno v odnos – razbor biti in

bivajo~ega. To pomeni, da mi{ljenje ni ve~ dojeto le po svoji zmo`nosti pri-

tegovanja, prisvojitve tistega, s ~imer je postavljeno v odnos, in se ne iz~rpa v

postavljanju identitete biti bivajo~ega, marve~ samo ~rpa iz poslu{nosti raz-

boru. Hermenevti~ni odnos zaznamuje to, da je priteg (mi{ljenja) v raztegu

(razlike) po odtegu (biti) – iz istega po istem k istemu. Hermenevti~ni odnos je

Dean Komel.pmd

29.6.2006, 11:20

38

---