H e r m e n e V t I k a in humanistika II
Yüklə 3,96 Mb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- 4. Arhitektura in njen prostor
283 M ATEJA K URIR
: R AZUMEVANJE
ARHITEKTURE V
HERMENEVTI ~ NI FILOZOFIJI 4. Arhitektura in njen prostor ^e sledimo Heideggrovi misli, se nam umetni{ko delo sprva razpre kot samo- postavljanje resnice v delo in kot mesto odpiranja razpora med svetom in zemljo, kjer zasije resnica. V nadaljevanju Heidegger grajenje zastavi kot pre- bivanje, pri ~emer bistvo krajev temelji v zgradbah, kraj pa se nam odpira kot varstvo ~etverja. Bistvo grajenja je razumljeno v dopu{~anju, prebivanje pa je temeljna poteza biti. Bit je v dobi tehnike prepu{~ena zastiranju bistva tehnike ali postavja, umetnost sama pa je izgubila svoj odnos do kulture in se nam ka`e kot le {e eno dogodje biti. Umetnost v dobi tehnike odgovarja nagovorom univerzalne svetovne civilizacije, klju~ni nagovor dana{nje umetnosti pa izhaja iz kibernetike oziroma znanosti. Tako se nam kot temeljna poteza umetnosti, v katero uvr{~amo tudi arhitekturo, v dobi tehnike ka`e brezumetni{kost. Arhi- tektura pa je obele`ena {e s prebivanjem, ki ostaja temeljna poteza biti. Ga- damer svojo pozicijo do arhitekture zastavi v lu~i novega definiranja izkustva resnice v okro`ju filozofije, umetnosti in zgodovine, ter pravi, da je arhitektura med vsemi umetnostnimi formami najbolj odli~na, saj je na tem mestu oblika prese`ena z vsebino, obenem pa je arhitektura tista umetni{ka forma, ki drugi umetnosti sploh daje prostor za njeno dogajanje. Vattimo je edini izmed treh mislecev, ki se ukvarja s pojmom postmoderne, ki ga temeljno zaznamujejo simultanost dogajanja in simulaker. Filozofija in arhitektura pri tem nimata ve~ nobene reference, ki bi izhajala iz osnove racionalnosti, saj je sodobna ra- cionalnost podvr`ena simultanosti in simulakru. Potrebo po ornamentalnosti, ki vznikne iz postmoderne arhitekture, bere kot prevlado simboli~nih potreb dana{njega ~loveka nad njegovimi pravimi potrebami. Arhitekt postane sim- bolni operater, ki gradi in ustvarja brez fundamenta. Arhitekturi pa vselej ostaja prebivanje, ki jo kot temeljno potezo biti povezuje z ontologijo, zato jo v lu~i hermenevti~ne filozofije lahko razumemo bolj v polju ontologije kot v polju estetike. Ali pri tem zmoremo preko arhitekture odpreti tudi vpra{anje o smislu biti, kot se nam ka`e danes, pa naj ostane predmet neke druge razprave. Pri ~emer pa velja opozoriti, da se je herme- nevti~na filozofija vsaj v primeru Heideggra in Gadamerja v marsi~em ozirala po bolj tradicionalni, anti~ni zastavitvi arhitekture. Moderne arhitekture pa ob (post)moderni umetnosti nista vklju~evala v svojo teorijo in sta jo pu{~ala ob strani. Zato bi veljalo tak{no hermenevti~no razumevanje vpra{anja arhitekture, kot ga je predstavil Vattimo, odpreti v polju sodobne arhitekture, tam, kjer se ta Mateja Kurir.pmd 19.1.2006, 8:28 283
284 P HAINOMENA 14/53–54
U METNOST
navezuje tako na kapital kot na potro{njo, pri tem pa se drugi pol znotraj nje same bori za obstanek v polju umetnosti in intimnega prebivanja. LITERATURA De Bestegui, Miguel: Heidegger in kraj arhitekture, Phainomena, 11/ 39–40, Ljubljana 2002. Heidegger, Martin: – Tehnika in preobrat, v: Izbrane razprave, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana 1967,
2001,
– Grajenje prebivanje mi{ljenje, Slovenska matica, Ljubljana 2003. Gadamer, Hans Georg: – Konec umetnosti?, Nova revija, 75–76, Ljubljana 1988. – Resnica in metoda, Literarno umetni{ko dru{tvo Literatura, Zbirka Labirint, Ljubljana 2000. Kurir Borov~i~, Mateja: Govorica v ti{ini, diplomsko delo, Filozofska fakulteta, Oddelek za filo- zofijo, Ljubljana 2003. Vattimo, Gianni: – The end of modernity, the end of the project?, v: Leach, Neil (ed.): Rethinking Arhitecture, A Reader in Cultural Teory, Routlege 1997.
Routlege 1997. Mateja Kurir.pmd 19.1.2006, 8:28 284
285 BRANJE
BRANJE BRANJE
Pregradni – Branje.pmd 19.1.2006, 8:29 285
286 Pripravila Andrina Tonkli - Komel Pregradni – Branje.pmd 19.1.2006, 8:29 286
285 G ETHMANN , L ANGEWIESCHE , M ITTELSTRA ß, S IMON
, S TOCK
: M ANIFEST G EISTESWISSENSCHAFT Präambel Die Geisteswissenschaften sind ein fester Bestandteil unserer Wissenschafts- und Alltagskultur. In ihnen begreift sich die moderne Welt in Wissenschafts- form. Dieses Begreifen ist unter Erklärungs- und Orientierungsgesichtspunkten unabdingbar für eine Welt, die selbst ein wissenschaftliches (und technisches) Wesen hat. Um dieser Aufgabe zu entsprechen, müssen die Geisteswissen- schaften ihre derzeitigen eigenen Orientierungs- und Organisationsprobleme überwinden, mit denen sie sich häufig selbst als Teil jener Probleme moderner Kulturen erweisen, zu deren Bewältigung sie eigentlich da sind. In dieser Situation sind zwei Dinge geboten: Erstens eine nüchterne Analyse des derzeitigen Zustandes und der Entwicklungsmöglichkeiten der Geistes- wissenschaften. Dazu sind einerseits einige wissenschaftstheoretische Refle- xionen erforderlich, die sich mit der Genese und mit dem Status der Geistes- wissenschaften im Wissenschaftssystem befassen, andererseits ein kritischer Blick auf das Selbstverständnis und die Selbstdarstellung der Geisteswissen- schaften. An beidem haben Überlegungen anzusetzen, die nicht nur der Über- windung einer (wirklichen oder nur aufgeschwatzten) Krise der Geisteswis- senschaften, sondern auch deren wieder selbstbewußter Darstellung dienen. MANIFEST GEISTESWISSENSCHAFT Carl Friedrich Gethmann Dieter Langewiesche Jürgen Mittelstraß Dieter Simon Günter Stock Manifest Geisteswissenschaft.pmd 10.7.2006, 18:05 285
Yüklə 3,96 Mb. Dostları ilə paylaş:
|