Kabinet ministra

Nadzor nad izpolnjevanjem določb tega zakona izvaja šolska inšpekcija. Nadzor nad izvajanjem pravic študentov, ki se praktično izobražujejo pri delodajalcu, izvaja inšpekcija, pristojna za delo.

63. člen

(denarne kazni)
Z globo najmanj 2.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in s 500.000 tolarjev odgovorna oseba pravne osebe, ki izobražujeta po javnoveljavnih študijskih programih, čeprav nista vpisani v razvid v skladu z zakonom.
Z globo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in s 300.000 tolarjev odgovorna oseba pravne osebe, ki izvajata javnoveljavni študijski program s predavatelji, ki niso imenovani v naziv v skladu z zakonom, oziroma z neustreznimi strokovnimi delavci in sodelavci.
Z globo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in s 300.000 tolarjev odgovorna oseba pravne osebe, ki izvajata javnoveljavni študijski program v neustreznih/neverificiranih prostorih oziroma z neustrezno opremo.
Z globo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in s 300.000 tolarjev odgovorna oseba pravne osebe, ki kršita predpisane razpisno-vpisne postopke oziroma ne izvajata javnoveljavnih študijskih programov v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

64. člen

(prenehanje določb)
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati določbe Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Zakona o izobraževanju odraslih, ki se nanašajo na višje strokovne šole.
65. člen

(uskladitev izvršilnih predpisov)

Izvršilni predpisi, določeni s tem zakonom, se morajo izdati v enem letu od njegove uveljavitve.
66. člen

(uskladitev aktov o ustanovitvi oziroma organov šol)

Akti o ustanovitvi šol in sestava organov šol se morajo uskladiti s tem zakonom v enem letu od njegove uveljavitve.
67. člen

(komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov)

Komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov imenuje strokovni svet najkasneje v 3 mesecih od uveljavitve zakona, njen mandat pa se izteče skupaj z mandatom strokovnega sveta.
68. člen

Globe, določene v 63. členu tega zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekrških izrekajo kot denarne kazni, v mejah, ki so določene z zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 - popr.,42/85, 2/86 - popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91,13/93, 66/93, 35/97, 73/97 - odločba US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 24/2001).

69. člen

(uveljavitev zakona)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
OBRAZLOŽITEV:
K 1. členu:
Opredeljena je vsebina zakona, ki ureja višje strokovno izobraževanje kot krajše terciarno, torej visokošolsko izobraževanje. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, katerega rešitve so bile podlaga za razvoj višjega strokovnega šolstva, se še naprej uporablja za vprašanja, ki jih ne ureja ta zakon. Ohranjena je torej sistemska ureditev v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, medtem ko novi zakon, podobno kot za posamezna področja vzgoje in izobraževanja drugi zakoni (npr. Zakon o osnovni šoli, Zakon o gimnazijah, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) ureja specifiko višjega strokovnega izobraževanja.

K 2. členu:
V 2. členu so opredeljeni cilji, ki jih mora višja strokovna šola, poleg razvojnih nalog na svojem področju, še posebej zasledovati. Tako ima šola nalogo, da :

• 
  na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje in spretnosti, potrebne za delo in za nadaljnje izobraževanje;
  
• 
  razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana;
  
• 
  razvija in spodbuja zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti ter o integriteti posameznika ter razvija in ohranja kulturno tradicijo;
  
• 
  razvija zavest o pripadnosti evropski kulturi in zgodovini in s tem omogoča mednarodno povezovanje;
  
• 
  spodbuja vseživljenjsko izobraževanje;
  
• 
  omogoča razvoj in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti;
  
• 
  razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje;
  
• 
  razvija sposobnosti za opravljanje nalog vodenja, načrtovanja in nadzora v delovnih procesih;
  
• 
  omogoča pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnim standardom.
  

K 3. členu:
Učni jezik v višjem strokovnem izobraževanju je slovenski. Šole, ki izobražujejo po javnoveljavnih programih, lahko v tujem jeziku izvajajo dele študijski programov, če pri tem sodelujejo gostujoči tuji predavatelji ali je vanje vpisanih večje število študentov. Poudarjena je skrb šol za razvoj slovenščine kot strokovnega jezika. Slovencem brez slovenskega državljanstva in tujcem pa bo omogočeno učenje slovenščine. Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine bo določil minister, pristojen za višje strokovno šolstvo.
K 4. členu:
Člen opredeljuje pravico do izobraževanja pod enakimi pogoji, ki jo imajo tako državljani Republike Slovenije kot Slovenci brez slovenskega državljanstva in državljani drugih članic Evropske unije.

Tudi tuji državljani se lahko izobražujejo v višjih strokovnih šolah, vendar zanje velja načelo vzajemnosti.

Minister bo določil podrobnejše pogoje, ki bodo opredeljevali način določitve števila prostih vpisnih mest, plačilo šolnine ter druge pravice in dolžnosti študentov, in sicer v skladu s posebnimi zakoni.
K 5. členu:
Predavateljski zbor šole bo moral sprejeti posebna merila, s katerimi bo natančneje določeno, na kakšen način bo študentom s posebnimi potrebami prilagojena organizacija študija in ocenjevanje. Zakon še določa, da mora biti tem študentom za njihov študij zagotovljena posebna oprema.
K 6. členu:
Javno višjo strokovno šolo ustanavlja država. Lahko jo ustanovi kot izobraževani zavod ali kot njegovo organizacijsko enoto.

Zasebne šole, ki jih lahko ustanavljajo domače ali tuje pravne ali fizične osebe, pa se lahko ustanovijo tudi kot gospodarska družba in se organizirajo kot organizacijska enota družbe ali druge pravne osebe.

K 7. členu:
Svet šole, direktor, predavateljski zbor, strokovni aktivi, študijska komisija ter komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti so organi, ki jih mora imeti višja strokovna šola. Šola, ki je organizirana kot organizacijska enota, ima tudi strateški svet, funkcijo vodenja pa opravlja ravnatelj.

Vse naštete organe mora, poleg organov družbe, imeti tudi zasebna šola, ki je ustanovljena kot gospodarska družba.

V skladu z ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi pa imajo šole lahko tudi druge organe.
K 8. členu:
Člen določa sestavo sveta šole, ki je organizirana kot samostojni zavod. Tako svet sestavljajo: predstavnika ustanovitelja, delodajalcev, delavcev šole ter študentov.

Opredeljene so tudi naloge sveta, ki poleg drugih nalog, določenih z zakonom in aktom o ustanovitvi, imenuje in razrešuje direktorja, sprejema razvojni program šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, sprejema finančni načrt in zaključni račun šole, obravnava poročila o študijski problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom študenta, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predložijo drugi organi šole, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih ter študenti oziroma njihova skupnost.

K 9. členu:
Določene so posebnosti za višjo strokovno šolo, ki je organizirana kot organizacijska enota. Tako ima le-ta svoje predstavnike v svetu oziroma upravnem odboru gospodarske družbe, medtem ko je predsednik strateškega sveta član sveta po svojem položaju. Tudi število predstavnikov študentov je večje: 3. Natančnejše določbe o številu predstavnikov in sestavi sveta vsebuje akt o ustanovitvi.
K 10. členu:
Strateški svet kot poseben strokovni organ, katerega glavni cilj je skrb za razvoj šole, sestavljajo predavatelji, predstavniki pristojne zbornice, ministrstev oziroma delodajalcev in študentov. Imenovani so za dobo 6 let. Med poglavitnimi nalogami, ki jih ima strateški svet, so predvsem sprejem dolgoročnega razvojnega program šole ter pooblastilo, da predlaga nadstandardne programe, letni delovni načrt ter finančni načrt šole. Spremlja pa tudi zagotavljanje kakovosti višješolskega študija in obravnava poročila o študijski problematiki oziroma zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski zbor, študijska komisija, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih ter študenti oziroma njihova skupnost.
K 11. členu:
Višjo strokovno šolo, ki je organizirana kot samostojni zavod, vodi direktor, organizacijsko enoto pa ravnatelj. Medtem ko je direktor pedagoški vodja in poslovodni organ višje strokovne šole, je ravnatelj pedagoški vodja enote.

Določene so naloge direktorja in ravnatelja in njuna dolžnost sodelovanja zlasti pri usklajevanju letnega delovnega in finančnega načrta šole.

K 12. in 13. členu:
Predavatelji višje strokovne šole so združeni v predavateljski zbor, ki ga vodita direktor oziroma ravnatelj. Predavateljski zbor obravnava in odloča predvsem o strokovnih vprašanjih, povezanih z izobraževalnim sistemom, opravlja pa tudi druge naloge, povezane z delovanjem šole, obravnava letni delovni načrt, daje mnenje k dolgoročnemu razvojnemu programu, obravnava letno poročilo o kakovosti…).

Predavatelji istega predmeta oziroma istega predmetnega področja ali sorodnih skupin predmetov se povezujejo v strokovne aktive. Ti obravnavajo problematiko s svojega predmetnega področja.

K 14. členu:
Predavateljski zbor imenuje študijsko komisijo, ki jo sestavljajo najmanj trije predavatelji šole. Naloge študijske komisije so povezane z vpisom, napredovanjem študentov šol, prilagajanjem in posodabljanjem študijskih programov ter s sprejemanjem meril za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja oziroma drugega neformalno pridobljenega znanja, ki se prizna študentu pri izpolnjevanju študijskih obveznosti. Komisija deluje v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme predavateljski zbor.
K 15. členu:
Za opravljanje operativnih nalog pri spremljanju in ugotavljanju kakovosti študija imenuje predavateljski zbor posebno komisijo (komisija za spremljanje in ugotavljanje kakovosti). Sestavlja jo predsednik in šest članov, izmed predavateljev in študentov. Med drugimi nalogami komisija sodeluje s Svetom za evalvacijo v visokem šolstvu in pripravlja poročila o evalvaciji.
K 16. členu:
Zaradi medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja s pristojnimi strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijski programov, ministrstvi, visokošolskimi zavodi, univerzami in mednarodnimi združenji se šole lahko združujejo v Skupnost višjih strokovnih šol.

Skupnost si mora k aktu o ustanovitvi pridobiti soglasje Vlade RS, lahko pa se ustanovi, če je vanjo združenih najmanj 70 % višjih strokovnih šol.