45
•
indikasion pwa: gram, liv, kilo, kilogram, tonn;
•
indikasion mezir: met, kilomet, santimet, milimet, pous, pie; twaz, pers,
arpan, met kare, pie kare;
•
indikasion ler: segonn, minit, er (enn-er, inn-er, de-z-er, trwa-z-er, etc.),
er-d-tan/ler-d-tan (enn er-d-tan, de-z-er-d-tan, trwa-z-er-d-tan).
6.5.2 Enn ka partikilie: area (prononse [e:
r
ja])
Dan sertin ka, kouma area par exanp, parski zot ena enn dimansion bien teknik e
ki zot kreolizasion pankor forseman regle (erya? siperfisi?), nou propoze ki ekrir
zot kouma zot ete pou lemoman, e konsider zot kouma bann anprin teknik depi
Angle, parey kouma nou finn fer pou bann mo kouma deal, delete ek save ki fer
parti zargon informatik (get seksion 5.5 pou plis detay).
6.5.3 De lezot ka partikilie: bann term ki finn konstrir apartir enn nom prop
Dan bann ka kot enn inite mezir finn konstrir apartir enn nom prop, kouma
Celsius ek Pascal, nou rekomande ki ekrir zot kouma zot ete dan zot form
orizinal. Donk dan Celsius ek Pascal, let C pou aparet mem si li pa sipoze existe
an Kreol.
6.5.4 Sinbol pou indik kantite ek mezir
Pou bann sinbol, nou gard tou kouma zot ete dan zot form orizinal ek iniversel.
Nou propoz enn tablo rekapitilatif pou rezim tou sa bann laspe-la.
Tablo rekapitilatif lor indikasion kantite ek mezir
Kantite Nom Sinbol
Longer
Met, santimet,
milimet, kilomet
M, cm,
mm, km
Pwa/Mas Kilogram,
tonn
kg,
T
Letan
Segonn, minit, er
s, min, h
Kantite Lit L
46
Kouran Anper
A
Tanperatir
termodinamik
Kelvin K
Area
Met kare
m
2
Volim Met
kib
m
3
Vites/velosite Met
par
segonn
m/s
Akselerasion
Met par segonn kare m/s
2
Dansite kouran
Anper par met kare
A/m
2
Tanperatir Degre
Celsius
°C
Presion Pascal
P
Potansiel elektrik
Volt
V
Rezistans elektrik
Ohm
6.5.5 Indikasion ler ou letan
6.5.5.1 Prezantasion problem
Indikasion ler an Kreol Morisien poz enn problem partikilie kan ekrir. Parski nou
finn konstrir nou sistem indikasion ler lor fason dir li an Franse, nou finn erit ousi
bann konstriksion ki lie ek fenomenn liezon ki spesifik ek Franse, me ki pa existe
an Kreol. Rezilta: si lor plan oral nou pena okenn problem pou exprim nou kan
nou pe indik ler an Kreol, kan nou vinn lor plan lekritir, li neseser bien reflesi lor
ki manier nou pou deklinn tou bann posibilite ki sistem indikasion ler permet nou
fer an Kreol.
Premie problem ki bizin regle se problem tredinion: nou pou ekrir sinker, sink er,
ouswa sink-er?
47
Deziem problem se tretman bann konsonn liezon ki nou finn erite depi Franse, ki
nou prononse kan nou koze, me ki soulev enn difikilte plasman kan pe ekrir:
trwazer, trwa zer, trwaz-er, trwa-z-er ouswa trwa-zer?
6.5.5.2 Reflexion ek rekomandasion
Apre deba ek diskision, ala nou rekomandasion :
•
Parski bann indikasion kantite existe par zotmem an Kreol (enn, de, trwa,
kat, sink, etc.), li esansiel ki zot trete dan enn fason otonom kan pe ekrir ler.
Seki eliminn posibilite fizion (enner, dezer, trwazer, etc.)
•
Parski « -er » enn eleman komin ki nou retrouve dan tou indikasion ler, alor
ki li pa existe an limem an Kreol, li lozik ki nou servi enn tredinion kan pe
konstrir enn expresion avek li. Donk, nou pou ekrir : enn-er, sink-er, set-er,
etc.
•
Parski bann konsonn liezon ki nou finn erite depi Franse servi kan pe koz
Kreol, alor ki tousel zot pa vedir nanye, li obligatwar ki servi tredinion kan
pe ekrir zot. Donk, nou pou ekrir : de-z-er, trwa-z-er, si-z-er, etc.
6.5.5.3 Sinbol pou indikasion ler
Lor itlizasion sinbol pou indik ler an Kreol, nou rekomande ki aplik mem prinsip
ki finn aplike lao pou bann sinbol mezir, setadir ki nou align nou lor bann sinbol
iniversel : h pou ler, min. pou minit (fakiltatif), s pou segonn (fakiltatif) ; a.m pou
avan-midi ; p.m pou apre-midi.
48
6.5.5.4 Tablo rekapitilatif lor indikasion ler
Ler prinsipal
Deklinezon an
minit
Indikasion lor moman dan
lazourne
Sinbol
Enn-er
(variant inn-
er)
- gramatin/dimatin
1h00 a.m
De-z-er
dis
lapremidi
2h10 p.m
Trwa-z-er
mwin kinz
lapremidi
2h45 p.m
Kat-r-er
sink -
4h05
Sink-er
-edmi -
5h30
Si-z-er
kinz/-e-kar -
6h15
Set-er
- -
7h00
Wit-er
- -
8h00
Nef-er
- -
9h00
Di-z-er
- -
10h00
Onz-er
- -
11h00
Midi
- -
12h00
Minwi
- -
0h00
6.5.5.5 Indikasion lane ek laz
Mem prinsip ki nou finn servi pou indik ler kan pe ekrir Kreol, aplike kan pe indik
lane ek laz, pou bann rezon ki apepre indantik. Mem problem ki poze avek
tredinion ek avek bann konsonn liezon ki finn erite depi Franse (get explikasion
pli lao, dan seksion 6.5.5.1), avek diferans ki « an », kontrerman ek « -er », li
existe an limem an Kreol. Rekomandasion pou ekrir zot pou apepre parey, sof dan
bann ka kot li pa neseser met tredinon pou lir linformasion ki pe done: enn an, me
de-z-an, trwa-z-an, kat-r-an, sink an, si-z-an, set an, wit an, nef an, di-z-an,
onz an, douz an, etc.
Dostları ilə paylaş: |