43
6.2.4
Rediplikasion bann mo
Prosede rediplikasion konsidere par bann lingwist kouma enn parmi bann form
derivasion lexikal (setadir mekanism ki permet konstrir bann nouvo mo apartir
stok ki deza existe) ki spesifik ek laplipar bann lang kreol. Rediplikasion, li enn
prosede kot enn lang pran enn mo, e kree enn lot mo avek li, zis par lefe
repetision. Par exanp, alor ki Angle ek Franse finn servi sifix -ish ek -âtre
respektivman pou kree bann nouvo mo apartir enn azektif ki ti deza existe (se
koumsa ki nou finn gagn bluish, reddish ek greenish apartir blue, red ek green,
respektivman, e bleuâtre, rougeâtre ek verdâtre, apartir bleu, rouge ek vert
respektivman), an Kreol, zot ekivalan finn kree apartir prosesis rediplikasion: ble
finn donn ble-ble, rouz finn donn rouz-rouz, ek ver finn donn ver-ver.
Komite lor Lortograf Kreol Morisien rekomande ki servi tredinion pou ekrir bann
mo ki rediplike an Kreol, swa dan mem form:
lagli-lagli, gro-gro, tipti-tipti, etc.,
swa dan bann form sinp ki alterne : mars-marse, roul-roule, bat-bate, etc., swa
ankor dan bann form kontradiktwar konplex: ale-vini, rise-pouse, tonbe-leve, etc.
6.2.5
Lizibilite bann mo konpoze ki long
.
Tredinion dan Kreol Morisien kapav servi ousi pou separ bann inite morfolozik ki
fer parti bann mo-konpoze ki long, ek rann zot pli lizib.
Masinn-a-lave ek masinn-a-koud, par exanp, vinn pli sinp pou dekode ek pou lir
kan nou servi tredinion avan ek apre prepozision “-a”, ki si nou ekrir zot san (ou
avek enn sel) tredinion: masinnalave/masinn-alave/masinna-lave;
masinnakoud/masinn-akoud/masinna-koud). Parey dan ka liezon: trwa-z-er,
kat-r-er, etc., ki pli sinp pou lir, ki si nou ekrir zot trwazer, katrer, etc.
Ena bann exsepsion, ki probableman determine par frekans itilizasion, kot kapav
met
mo-la kouma enn sel inite, san tredinion (ex:
saldebin). Paramet pou pran an
konsiderasion, isi, kapav frekans itilizasion.
6.3
Apostrof.
Rol apostrof dan Kreol li idantik ek rol ki li ena dan lezot lang, setadir ki li servi
sirtou pou mark bann diferan tip elizion ki gagne kan de mo ki servi kan pe koze,
kontrakte zotmem pou donn enn form inik dan prononsiasion. Bann lexanp ki
Grafi-larmoni done : mo’nn koz ar li, li’a koz ar twa, nou ti’a kontan zwenn twa.
Me Grafi-larmoni signal difikilte ki ena pou etann prinsip apostrof dan sertin ka
(par exanp :
mwale (mo ale),
an’wale (anou ale) oubien zis
wale (ou ale)) e li evok
nesesite enn travay pli aprofondi lor sa kestion-la.
44
Pou evit bann konfizion initil, Komite Teknik panse ki etan done ki kontraksion
dan prononsiasion li enn mark spesifik kominikasion oral, li ti pou preferab servi
otan ki posib bann form long dan lekritir : « Anou ale » dan plas « nwale/n’wale »,
« mo oule vini » dan plas « mo le/mo’le vini », « li finn sorti » dan plas « li’nn
sorti ».
Pou lezot reflexion lor apostrof, get pli lwin dan parti ki konsern dekoupaz
mo.
6.4
Tretman nom prop
Kan nou evok tretman nom prop dan kad standardizasion lekritir enn lang, nou fer
referans ek enn sertin nonb kiksoz kouma: nom dimounn (prenom ek nom fami
bann personaz lezand/relizie ou personalite piblik), toponim (nom bann landrwa -
pei, lavil, vilaz, montagn, larivier, lamer, losean, etc.- ), nom bann fet relizie, etc.
Regleman isi li sinp. Standardizasion Kreol Morisien pa inplik, pou lemoman,
kreolizasion bann nom prop, tel ki nou finn definir zot lao. Sof si kreolizasion-la
finn deza efektif, kouma dan ka nom bann pei (Moris, Lafrans, Langleter,
Lamerik, Lafrik, Lasinn, Lenn, Larenion, Madagaskar, Sesel, Rodrig, etc) ouswa
dan ka bann personaz relizie ki finn aprouve par bann lotorite relizie aproprie
(Zezi, Mari, Zozef, etc., pou bann text relizie kretien, par exanp).
Donk pou rezime, dapre reg zeneral, bann toponim lokal (lavil, vilaz, montagn,
larivier, lamer, losean, etc.), bann fet relizie ek bann personaz lezand ou relizie,
pou konserv zot grafi ofisiel, mem si posibilite pou kreoliz zot pou kontigne existe
lor plan literer ek artistik, ouswa lor bann baz non-ofisiel.
6.5 Indikasion kantite
16
, mezir ek letan
Enn lot problem teknik ki ena lien ek standardizasion lortograf pou Kreol Morisien
se bann term ek sinbol ki servi pou indik kantite, mezir ek letan.
6.5.1 Term pou indik kantite, mezir ek letan
Pou bann term ki indik kantite ek mezir, sak fwa ki zot kreolizasion grafik pa poz
okenn problem anterm lektir, zot kreolizasion rekomande. Par exanp:
•
indikasion kantite: enn, de, trwa, kat, sink, demi (-edmi), lamwatie, enn-
kar, trwa-kar, enn-tier, de-tier, enn-sinkiem, de-sinkiem, etc.;
•
indikasion lord ouswa ran: premie, segon/deziem, trwaziem, katriem;
16
Get tablo dan Anex 3 pou lekritir bann sif an Kreol Morisien