Microsoft Word Lortograf Kreol Morisien 11 apr 2011. docx



Yüklə 0,5 Mb.
Pdf görüntüsü
səhifə15/20
tarix04.02.2018
ölçüsü0,5 Mb.
#23803
1   ...   12   13   14   15   16   17   18   19   20

 

43

6.2.4



 

Rediplikasion bann mo 

 

Prosede rediplikasion konsidere par bann lingwist kouma enn parmi bann form 

derivasion lexikal (setadir mekanism ki permet konstrir bann nouvo mo apartir 

stok ki deza existe) ki spesifik ek laplipar bann lang kreol. Rediplikasion, li enn 

prosede kot enn lang pran enn mo, e kree enn lot mo avek li, zis par lefe 

repetision. Par exanp, alor ki Angle ek Franse finn servi sifix -ish ek -âtre 

respektivman pou kree bann nouvo mo apartir enn azektif ki ti deza existe (se 

koumsa ki nou finn gagn bluish,  reddish  ek  greenish apartir blue, red ek green

respektivman, e bleuâtre,  rougeâtre  ek  verdâtre, apartir bleu,  rouge ek vert 

respektivman), an Kreol, zot ekivalan finn kree apartir prosesis rediplikasion: ble 

finn donn ble-blerouz finn donn rouz-rouz, ek ver finn donn ver-ver.    

 

Komite lor Lortograf Kreol Morisien rekomande ki servi tredinion pou ekrir bann 



mo ki rediplike an Kreol, swa dan mem form: lagli-lagli, gro-gro, tipti-tipti, etc., 

swa dan bann form sinp ki alterne : mars-marse,  roul-roule,  bat-bate,  etc.,  swa 

ankor dan bann form kontradiktwar konplex: ale-vini, rise-pouse, tonbe-leve, etc. 

 

6.2.5



 

Lizibilite bann mo konpoze ki long



 

Tredinion dan Kreol Morisien kapav servi ousi pou separ bann inite morfolozik ki 

fer parti bann mo-konpoze ki long, ek rann zot pli lizib.  

 

Masinn-a-lave ek masinn-a-koud, par exanp, vinn pli sinp pou dekode ek pou lir 

kan nou servi tredinion avan ek apre prepozision “-a”, ki si nou ekrir zot san (ou 

avek enn sel) tredinion: masinnalave/masinn-alave/masinna-lave

masinnakoud/masinn-akoud/masinna-koud). Parey dan ka liezon: trwa-z-er

kat-r-er, etc., ki pli sinp pou lir, ki si nou ekrir zot trwazer, katrer, etc.   

 

Ena bann exsepsion, ki probableman determine par frekans itilizasion, kot kapav 



met mo-la kouma enn sel inite, san tredinion (ex: saldebin). Paramet pou pran an 

konsiderasion, isi, kapav frekans itilizasion. 



 

6.3

 

Apostrof.  

 

Rol apostrof dan Kreol li idantik ek rol ki li ena dan lezot lang, setadir ki li servi 



sirtou pou mark bann diferan tip elizion ki gagne kan de mo ki servi kan pe koze, 

kontrakte zotmem pou donn enn form inik dan prononsiasion. Bann lexanp ki 

Grafi-larmoni done : mo’nn koz ar lili’a koz ar twanou ti’a kontan zwenn twa.  

 

Me Grafi-larmoni signal difikilte ki ena pou etann prinsip apostrof dan sertin ka 



(par exanp : mwale (mo ale), an’wale (anou ale) oubien zis wale (ou ale)) e li evok 

nesesite enn travay pli aprofondi lor sa kestion-la.  




 

44

Pou evit bann konfizion initil, Komite Teknik panse ki etan done ki kontraksion 



dan prononsiasion li enn mark spesifik kominikasion oral, li ti pou preferab servi 

otan ki posib bann form long dan lekritir : « Anou ale » dan plas « nwale/n’wale », 

« mo oule vini » dan plas « mo le/mo’le vini »,  « li finn sorti » dan plas « li’nn 

sorti ».

 

Pou lezot reflexion lor apostrof, get pli lwin dan parti ki konsern dekoupaz 



mo. 

 

6.4



 

 Tretman nom prop 

 

Kan nou evok tretman nom prop dan kad standardizasion lekritir enn lang, nou fer 



referans ek enn sertin nonb kiksoz kouma: nom dimounn (prenom ek nom fami 

bann personaz lezand/relizie ou personalite piblik), toponim (nom bann landrwa - 

pei, lavil, vilaz, montagn, larivier, lamer, losean, etc.- ), nom bann fet relizie, etc.  

 

Regleman isi li sinp. Standardizasion Kreol Morisien pa inplik, pou lemoman



kreolizasion bann nom prop, tel ki nou finn definir zot lao. Sof si kreolizasion-la 

finn deza efektif, kouma dan ka nom bann pei (Moris, Lafrans, Langleter, 

Lamerik, Lafrik, Lasinn, Lenn, Larenion, Madagaskar, Sesel, Rodrig, etc) ouswa  

dan ka bann personaz relizie ki finn aprouve par bann lotorite relizie aproprie 

(Zezi, Mari, Zozef, etc., pou bann text relizie kretien, par exanp).  

 

Donk pou rezime, dapre reg zeneral, bann toponim lokal (lavil, vilaz, montagn, 

larivier, lamer, losean, etc.), bann fet relizie ek bann personaz lezand ou relizie, 

pou konserv zot grafi ofisiel, mem si posibilite pou kreoliz zot pou kontigne existe 

lor plan literer ek artistik, ouswa lor bann baz non-ofisiel.   

 

6.5 Indikasion kantite



16

, mezir ek letan  

 

Enn lot problem teknik ki ena lien ek standardizasion lortograf pou Kreol Morisien 

se bann term ek sinbol ki servi pou indik kantite, mezir ek letan. 

 

6.5.1 Term pou indik kantite, mezir ek letan 

 

Pou bann term ki indik kantite ek mezir, sak fwa ki zot kreolizasion grafik pa poz 



okenn problem anterm lektir, zot kreolizasion rekomande. Par exanp:  

  



 

indikasion kantite: enn, de, trwa, kat, sink, demi (-edmi), lamwatie, enn-

kar, trwa-kar, enn-tier, de-tier, enn-sinkiem, de-sinkiem, etc.;  

 

indikasion lord ouswa ran: premie, segon/deziem, trwaziem, katriem; 



                                                            

16

 Get tablo dan Anex 3 pou lekritir bann sif an Kreol Morisien 




Yüklə 0,5 Mb.

Dostları ilə paylaş:
1   ...   12   13   14   15   16   17   18   19   20




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə