Predmet in problem

 
10
SLIKOVNI PRIKAZI  
Slikovni prikaz 1:
  
Grafični prikaz odnosa med dednimi in biološkimi  
dejavniki, dejavniki okolja in avtonomno dejavnostjo  
(Trstenjak, 1976)………………………………………………………..20 
Slikovni prikaz 2:   Model strukture gibalnih sposobnosti  
(Kurelić s sodelavci, 1975)……………………………………………..44 
Slikovni prikaz 3:   Razdelitev vrst moči s treh vidikov (Ušaj, 2003)……………………..49 
 
 
PREGLEDNICE 
Preglednica 1: 
Tipi temperamenta, ki se povezujejo z značilnostmi  
živčnega sistema, po Pavlovu …………………………………25 
Preglednica 2: 
Primarne dimenzije osebnosti, po Cattellu (1975)…………………..30 
Preglednica 3:  
Razpon koeficientov dednosti pri temeljnih dimenzijah 
osebnosti (Musek, 1999)……………………………………………….35 
Preglednica 4:  
Testi gibalnih sposobnosti in test funkcionalne  
pripravljenosti, njihove oznake in merske enote…………………….81 
Preglednica 5:  
Osnovne statistične karakteristike spremenljivk  
osebnostnih lastnosti……………………………………………………87 
Preglednica 6:  
Osnovne statistične karakteristike spremenljivk  
gibalnih sposobnosti…………………………………………………….90 
Preglednica 7:  
Rezultati analize variance spremenljivk osebnostnih  
lastnosti za mlajše in starejše vojake………………………………….92  
Preglednica 8:  
Rezultati analize variance spremenljivk gibalnih  
sposobnosti za mlajše in starejše vojake……………………………..93 
Preglednica 9:  
Pearsonovi koeficienti korelacije in njihova statistična  
Značilnost med spremenljivkami motoričnega prostora  
in osebnostnih dimenzij…………………………………………………98 
Preglednica 10:  
Najvišje vrednosti pravokotne projekcije posameznih  
motoričnih spremenljivk na faktorje…………………………………105 
Preglednica 11:  
Pearsonovi koeficienti in njihove statistične značilnosti  
povezanosti med faktorji gibalnih sposobnosti  
in osebnostnimi lastnostmi drugega reda…………………………..109 

---

 
11
  1. UVOD 
 
Preučevanje človeka kot celote je veliko prezapletena naloga, da bi sploh bila mogoča, in 
da bi jo poenostaviti, moramo uporabiti teorijo sistemov. Ta predstavlja metodološko 
osnovo za to, da se iz objekta kot dela objektivne stvarnosti izpelje sistem, ki predstavlja 
poenostavljeno sliko objektivne stvarnosti (Mulej s sod., 1992). Da pa lahko o pojavu, 
stvari, organizmu ali procesu govorimo kot o sistemu, mora izpolnjevati dva pogoja: biti 
mora sestavljen iz osnovnih delov in ti deli morajo biti v medsebojni povezavi (Ušaj, 2003). 
Človek je kot sestavni del žive narave, ki nastaja in se razvija na osnovi ter v skladu z 
naravnimi zakonitostmi, biološki sistem. Ker je neprestano v gibanju in razvoju, ga lahko 
označimo tudi za dialektični sistem. Velja tudi za odprt sistem, saj s svojim okoljem 
izmenjuje materijo, energijo in informacije, ker vse vpliva na elemente in mehanizme v 
organizmu, ki se glede na svojo sestavo in zgradbo spremenijo. Te spremembe pa človek 
kot odgovor pošlje nazaj v okolje. Človek je tudi dinamični sistem, saj lahko v njem 
potekajo kvalitativne in kvantitativne spremembe, ki so posledica namernih ali naključnih 
vplivov okolja. Je pa tudi organiziran sistem, saj ga določa stalna sestava bistvenih 
elementov, ki so v medsebojni povezavi in delujejo po določenih zakonitostih tega sistema. 
Bistveni elementi sistema človek oziroma njegovi podsistemi so tako: 
•
 
morfološki podsistem, opredeljen s telesnimi merami, 
•
 
funkcionalni podsistem, opredeljen z zakonitostmi delovanja notranjih organov, 
•
 
motorični podsistem, opredeljen z gibalnimi sposobnostmi, 
•
 
psihološki podsistem, opredeljen s konativnim (reakcijami človeka na okolje, 
obnašanjem) in kognitivnim delom (inteligenco). 
 

---

 
12
Dejstvo, da je človek biološki, dialektičen, odprt, dinamičen in organiziran sistem, je treba 
upoštevati tudi v kineziologiji. Trenažni proces za posameznika predstavlja gibalno 
informacijo, ki sproži transformacijski proces in v organizmu povzroči kvalitativne in 
kvantitativne spremembe. Proces športnega treniranja ali športne vadbe je po znanstvenih, 
zlasti pedagoških načelih, zgrajen proces športnega izpopolnjevanja, ki z načrtnim in 
sistematičnim delovanjem učinkuje na takšno tekmovalno zmogljivost, ki omogoča 
športniku najvišje tekmovalne dosežke v izbrani športni disciplini (Haare, 1973).
 
 
V naši raziskavi nas bosta zanimala dva podsistema sistema človek: motorični in 
psihološki, natančneje njegov konativni del. Ne bosta pa nas zanimala samo podsistema v 
ožjem smislu, ampak tudi njune medsebojne povezave in odvisnosti. Motorične ali gibalne 
sposobnosti definirajo gibalno izraznost človeka. Gibanje je pri človeku odvisno od 
njegovih sposobnosti (naravnih danosti, ki predstavljajo zmožnost izkoristka 
posameznikovih potencialov), značilnosti (opredeljujejo zunanji videz človeka in njegove 
reakcije na okolje, od tega je odvisna tudi gibalna učinkovitost) in spretnosti (z učenjem 
pridobljene spretnosti) (Pistotnik, 2003). Psihološke značilnosti pa definirajo osebnost kot 
relativno trajno in edinstveno celoto duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti 
posameznika. Osebnost je skupek značilnosti, je način in oblika povezanosti teh 
značilnosti v celoto, ki je neponovljiva ter enkratna in po kateri se vsak posameznik loči od 
vseh drugih ljudi (Musek, 1988). 
 
Omenjene osebnostne lastnosti in motorične sposobnosti nas bodo zanimale pri prav 
posebni, specifični populaciji, in sicer pri vojakih Slovenske vojske v bojni enoti. Zanje sta 
se v bližnji preteklosti zgodili dve pomembni prelomnici: Republika Slovenija je bila 
sprejeta v zvezo NATO in Evropsko unijo, Slovenska vojska pa je prešla z naborniškega 

---