Predmet in problem

 
13
sistema popolnjevanja na profesionalnega. Poleg tega so se v zadnjih letih dramatično 
spremenile globalne varnostne razmere, čeprav za našo državo še zmeraj velja, da uživa 
dokaj visoko stopnjo varnosti v relativno nestabilnem regionalnem okolju (Furlan s sod., 
2006). Pomembni dejavnik, ki danes vpliva na razvoj vojske, je tudi vizija vojskovanja v 
prihodnosti, ko bo ključni dejavnik in podlago vojskovanju predstavljala informacijska 
tehnologija. To bo od vojakov zahtevalo visok tempo delovanja in visoko intenzivnost. 
Nevarnosti, s katerimi se bodo soočali, bodo včasih neznane in nepričakovane. Oborožitev 
bo omogočala večjo preciznost in delovanje v radiološkem, kemičnem in biološkem okolju. 
Oborožitev, oprema in informacijska tehnologija bodo omogočale samostojnejše 
delovanje. Vse to bo pripeljalo do še večjega stresa in zaradi večje samostojnosti do 
moralnih ter drugih dilem pri sprejemanju posameznih odločitev, zlasti v primerih, ko se 
bodo kot napadalci pojavljali civilisti. Zato bodo bolj kot kadar koli prej potrebni osebna 
iniciativa, inovativnost, humanost, moralni in fizični pogum, trezna presoja in prilagodljivost 
(Furlan s sod., 2006). Vse našteto zahteva drugačen profil vojaka, kot smo ga bili vajeni v 
preteklosti, kar pa tako pred vojake kot pred snovalce slovenske vojaške doktrine postavlja 
nove zahteve in izzive.   
 
Namen naše raziskave bo ugotoviti, kakšno je trenutno stanje in medsebojne povezave 
med osebnostnimi lastnostmi in motoričnimi sposobnostmi vojakov Slovenske vojske v 
bojni enoti. Poskušali bomo določiti psihološki profil slovenskega vojaka in ugotoviti 
faktorje motoričnega prostora. Ugotovitve bodo morda lahko predstavljale osnovo za 
pripravo novega modela preverjanja motoričnih sposobnosti, ki bi predstavljal alternativo 
današnjemu sistemu preverjanja in bi bil prilagojen slovenskim razmeram, saj je ta, ki se 
uporablja danes, prevzet od ameriške vojske.
  
 

---

 
14
2. PREUČEVANJE OSEBNOSTNIH LASTNOSTI IN MOTORIČNIH 
SPOSOBNOSTI TER POVEZAV MED NJIMI 
 
Narava  človeka, vključenega v športno dejavnost, in narava same dejavnosti sta zelo 
raznovrstni in zapleteni, zato ju kot taki ne more pojasnjevati nobena znanost sama (Šturm 
in Strojnik, 1994). Vendar pa je treba kljub prezapletenemu obravnavanju človeka kot 
celote prezapleteno, najti rešitev za pridobivanje podatkov o stanju in razvoju nekaterih 
človekovih lastnosti, značilnosti in sposobnosti. Rešitev ponuja sistemska kibernetika s 
teorijo sistemov kot znanstveno metodološko osnovo. Izhaja iz dejstva, da ker je 
objektivna stvarnost prezapletena, da bi jo bilo mogoče v celoti dojeti, si je treba ustvariti 
lastno miselno sliko o predmetu proučevanja. Določiti je treba vse bistvene vidike 
obravnave ter sestavine in povezave objekta. Iz objekta kot dela objektivne stvarnosti (to je 
v našem primeru človek) se izpelje sistem, ki je poenostavljena slika objektivne stvarnosti 
(Mulej s sod., 1992). Te dimenzije in njihove medsebojne povezave določajo človeka kot 
bio-psiho-socialno bitje (Kurelić s sod., 1979) in jih skupaj imenujemo psihosomatični 
status.  
 
Človekov psihosomatični status je po Šturmu in Strojniku (1994) zasnovan na močno 
zreduciranem sistemu človeka. Sestavljen je iz mer človekovih lastnosti, značilnosti in 
sposobnosti, ki so odraz kvantitativnega določanja in se imenujejo razsežnosti 
psihosomatičnega statusa. Avtorja sta jih hierarhično uredila v tri ravni (Lasan, 1996; 
Tušak & Tušak, 2003), in sicer v potencialno, realizatorsko in mobilizatorsko. Potencialna 
raven se odraža v različni stopnji sposobnosti za opravljanje raznih motoričnih ali gibalnih 
nalog in je osnova za uspešnost v športnih dejavnostih. Vanjo uvrščamo:  
•
 
antropometrijske mere in sestavo telesa (informacije o razmerjih med telesnimi tkivi), 

---

 
15
•
 
motorično učinkovitost (različna stopnja sposobnosti opravljanja motoričnih nalog), 
•
 
funkcionalno zmogljivost (zmogljivost organskih sistemov za energijsko preskrbo v 
motorični dejavnosti aktivnih organskih sistemov), 
•
 
razsežnosti gibalnih struktur (različna količina motoričnih veščin, ki pripadajo različnim 
športnim disciplinam in stopnja njihove racionalnosti oziroma tehnike), 
•
 
razsežnosti zdravstvenega stanja (odražajo celotno stanje sistema in mu dajejo 
pozitivni ali negativni predznak). 
 
Realizatorska raven pomeni udejanjanje potencialnih razsežnosti. Na to raven sodijo: 
•
 
konativne lastnosti (značilnosti osebnosti, ki določajo način odzivanja v določenih 
situacijah in splošni vzorec vedenja), 
•
 
kognitivne sposobnosti (intelektualne sposobnosti, ki odločajo o učinkovitosti v 
operacijah z informacijami; sem spadajo sprejemanje, obdelava oziroma analiza in 
uporaba informacij ter sposobnost njihovega hranjenja v spominu), 
•
 
psihosocialne lastnosti (sodelovanje z drugimi in v skupinah, sprejemanje vlog v 
življenju, dinamika skupin), 
•
 
socialni status (položaj posameznika v socializacijskem in institucionalnem sistemu ter 
posledično družbenem redu), 
•
 
mikrosocialni status (položaj posameznika v ožjem socialnem okolju, tj. v športni ekipi; 
mera položaja je oddaljenost posameznika od centra skupine, ta je lahko dejanski ali 
fiktiven). 
 
O dejavnosti in njeni učinkovitost na koncu pa odloča mobilizatorska raven. Sem spadata 
motivacija (usmerjena in dinamična komponenta vedenja, ki uravnava vsak gib; brez nje 
so vse latentne sposobnosti posameznika ujete v njegovem telesu in se ne izražajo) in 

---