Tudi Hugo Aust V svojem pregledu polja raziskav realizma V literaturi z naslovom Literatur des Realismus: 3

5.3.2.1 Novomedijski literarni projekt kot uredniška sistematizacija uporabniških besedil – digitalne skupnosti

Izdelava »netikete«, kot jo poimenuje Aarseth²⁶⁹, se ne nanaša več niti na lingvistično raven jezika niti na algoritmičnost izvajanja ukaza znotraj tekstualnega stroja. Avtor večuporabniškega diskurza zasnuje in upravlja odnose med uporabniki, ki so zaradi vpetosti v v prihodnost odprto trajanje komunikacije le delno obvladljivi. Rezultat je »umetna« družba, skupnost, ki skozi dane pogoje komunikacije (tehnične in institucionalne) in dialog vzpostavlja regularnost lastnega obstoja.

Predmet izdelave, tovrstni novomedijski objekt, potemtakem ni več tekstualni stroj, ampak oblika komunikacije. Bahtinova filozofija jezika komunikacijo razume kot pojem, nadrejen izjavi, večizjavnostni dialog, ki – tokrat skozi namerno zasnovo in nameravano kontrolo avtorja večuporabniškega diskurza – postane podskupina celote govorne komunikacije. Literarni izdelek na ravni večuporabniškega diskurza je zato rezultat načrtovanja nove oblike komunikacije, katere učinek je potencialni nastanek nove oblike človeške skupnosti. Rezultat potemtakem ni besedilo samo, tudi če gre za izključno verbalne sisteme²⁷⁰. Informacijske tehnologije, ki oblikujejo in poganjajo komunikacijo, so oblike prenašanja in upravljanja z informacijo z namenom prenašanja izjav med dialoškimi partnerji. Informacijske tehnologije vplivajo na potek komunikacije, komunikacija pa se, če je projekt uspešen, ustali v ravnovesju, ki nastane znotraj t. i. »digitalne skupnosti« (digital community).

5.3.2.1.1 Tekmovalna kategorija »digitalnih skupnosti« na festivalu Ars Electronica v Linzu (2004–)

Eden osrednjih svetovnih festivalov novomedijske umetnosti in kulture, linška Ars Electronica²⁷¹, je leta 2004 uvedla novo tekmovalno kategorijo za nagrado Zlata Nike (Golden Nica) z naslovom »digitalne skupnosti« (Digital Communities). Prvi nagrajeni projekt je bila danes vsem poznana Wikipedija²⁷² (Wikipedia, 2001–). Nova tekmovalna kategorija predstavlja pomembno spremembo v razdelitvi področja novomedijskih kulturnih artefaktov, ki so se leto pred tem pojavljali še v okvirih »interaktivne umetnosti« (interactive art) in spletne umetnosti (Net Vision / Net Excellence, od leta 2004 samo Net Vision). Interaktivna umetnost kot kategorija je manj zanimiva, saj je povezana s kontinuiteto festivala Ars Electronica in se ohranja, kljub temu da morda vedno bolj izgublja svojo konceptualno upravičenost²⁷³. Od leta 2004 do 2006 sta kategoriji spletna umetnost in digitalne skupnosti obstajali vzporedno, vendar pa se je razkrival vedno bolj opazen trend, ki je spletni vidik postavljal v ozadje, saj je povezanost računalnikov s spletom postajala vedno bolj samoumevno dejstvo, morebitna izključnost iz Interneta pa se je izkazala za učinek politično-ekonomske marginalizacije, ne pa posledico tehnoloških preprek²⁷⁴. Družbeno politični vidik, predvsem v povezavi s povezanostjo med računalniki v geografsko razprostranjenem prostoru, je stopal vedno bolj v ospredje, kar je vodilo leta 2007 v opustitev kategorije spletne umetnosti²⁷⁵. »Zamenjala« jo je »hibridna umetnost« (hybrid art) kot vidik komunikacijske hibridizacije na ravni komunikacije prek medijskih praks med kulturno, politično, socialno in geografsko različnimi ljudmi. Največji del spletnih projektov se je vključil v polje digitalnih skupnosti, ki medtem ostajajo zelo vitalna kategorija festivala, ki je od začetka, leta 1979, osredotočen na tri področja: umetnost, tehnologijo in družbo²⁷⁶.

Leta 2004 Andreas Hirsch in Gerfried Stocker v besedilu Digital Communities on the Move o novi kategoriji zapišeta:

The new category–entitled "Digital Communities"–is dedicated to projects of great socio-political relevance, ranging from Digital Community Projects to Social Software and also including scientific or journalistic works [...] (CyberArts 2004 200)²⁷⁷
Navedek opozarja na pomemben problem, ki ga eksplicitno ugotovi žirija iz leta 2007, ko zapiše: […] the field was seen to be more representative of the world of communities than the world of digital art« (CyberArts 2007 192). Umetniški vidik se je ob pregledu stanja tako spletnih projektov kot digitalnih skupnosti leta 2007 očitno umaknil družbenemu, seveda ob obravnavi obeh področij skupaj, ker je bila takrat opuščena spletnost kot odločujoč kriterij takosonomije področja. Na prenos poudarka kaže tudi uveljavljajoče se izrazje, kot npr. družbeno omrežje (social network), internetna oz. spletna skupnost (online community), ki tako rekoč poistovetita družbenost in splet, ki predstavlja seveda tehnično platformo za sporazumevanje med ljudmi in stroji, kar je treba razumeti v vseh možnih kombinacijah (Ding et al.)²⁷⁸. Umetniškost ob tem ostaja problem, ki ga na tem mestu ni mogoče teoretično razreševati, je pa pomembno upoštevati premik v poudarku.

Tako leta 2004 kot 2006 je v besedilih žirije digitalnih skupnosti izražen program, predstaviti in ovrednotiti »the story of the reclaiming of the internet as a social space« (CyberArts 2006 192). V ospredju koncepta digitalnih skupnosti so štirje poudarki, ki so vsi povezani z družbenostjo v njeni politični in ekonomski razsežnosti. (a) Spletne skupnosti v prvi vrsti oblikujejo skupnosti, pri čemer je treba upoštevati aktivni soodnos skupnosti in inovativne rabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij (CyberArts 2007 193)²⁷⁹. (b) Namen digitalne skupnosti je kolektivna akcija, delovanje. (c) Digitalna tehnologija, t. i. »družbeno programje« (Social Software), ki v prvi vrsti ni opredeljeno na tehnični ravni, ampak skozi rabo v digitalnih skupnostih, omogoča »družbeno inovacijo« (social innovation) kot inovacijo programja in družbenih struktur hkrati (CyberArts 2004 196, 198). (č) Zadnji, vendar ključni pogoj pa je samo delovanje oz. trajnostno obstajanje digitalne skupnosti kot dialoga (obstajanje kot »sustained discourse«). Samo tehnična rešitev ni dovolj, saj pregled projektov kaj hitro pokaže, da je največji izziv, kako najti občutek za organiziranje skupnosti, ter seveda velika količina dela, vložena v zagon projekta med uporabniki. To izhaja iz posebnosti samega objekta, ki je izdelek avtorja digitalne skupnosti: to je skupnost ljudi, ki ne temelji na prisili, ampak na nečem podobnem Gramscijevemu konceptu hegemonije.

V tem lahko zmotno zazveni pogosto opažena problematična tendenca, da se tehnološkim rešitvam pripiše nekakšna imanentna politična pluralnost (Aarseth 168)²⁸⁰. Prednostni kriterij žirije iz leta 2007 je bilo npr. decentralizirano upravljanje sistema komunikacije, kar pa, ker gre navsezadnje za tekmovanje, kjer najboljši zmaga, nikakor ne omejuje odločilnega in neizogibnega avtorskega dela. Morebitna demokratičnost skupnosti je izdelek, ne pa predpostavka načrtovanja komunikacije.

Družbe temeljijo na medsebojnih odnosih. Foucaultova teorija za ta vprašanja ponuja eno najnatančnejših terminologij. Določanje pomenov je nujno razumeti vzporedno z vprašanjem oblasti. V primeru komunikacijskih modelov to pomeni kontrolo dostopa do informacij. Pri tem se prepleta več bistvenih vprašanj: vprašanje digitalne ločnice (digital divide), ki označuje »omreženi« svet od neomreženega²⁸¹, ki se pogosto pokriva z geografskimi področji revščine in neokolonialističnega izkoriščanja (CyberArts 2004 198, CyberArts 2006 192). Soroden je problem politične korektnosti na globinskih ravneh, npr. »[…] organisational structure and the values adhered to (or created) [v projektu digitalne skupnosti] should be based in the community itself and not be an object of easy corporate buyout« (CyberArts 2006 193). En odgovor na tovrstne dileme je ideologija prostega programja in dostopa (open source, open access), ki je v nekritični obliki utopična. Pomembnejši je projekt Creative Commons²⁸², ki na pravno zavezujoči ravni ureja lastniška razmerja v polju globalne ekonomije. Skozi refleksijo, ki jo projekt povzroča s svojim zelo širokim dosegom, pa je uporaben tudi v mikroekonomijah posameznih digitalnih skupnosti (prim. Vaupotič: Spletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo, kjer je podan predlog za zgledovanje pri projektu Science Commons)²⁸³.