Bojan [optrajanov
Yüklə 4,97 Kb. Pdf görüntüsü
|
Vsu{nost, praviloto glasi: ako od eden element mo`e da se izvedat dve kislorodni kiselini, onaa {to sodr`i pomalku kislorodni atomi vo formulnata edinka (pri ist broj na atomi od elementot za ~ija kiselina se raboti) vo svojot naziv ja nosi nastavkata -esta (sulfuresta, selenesta, azotesta itn.), a onaa {to sodr`i pove}e kislorodni atomi, vo nazivot ja ima nastavkata -na ili -ova (sulfurna, selenova, azotna i sl.). Situacijata e poslo`ena ako postojat pove}e od dve kislorodni kiselini na ist element. Taka, hlorot obrazuva ~etiri kislorodni kiselini ~ii{to formuli i nazivi se: – HClO hipohloresta kiselina – HClO 2 hloresta kiselina – HClO 3 hlorna kiselina – HClO 4 perhlorna kiselina. Postojat i drugi komplikacii vo koi nie zasega nema da zavleguvame. Si u~el i za obrazuvaweto na nazivite na beskislorodnite kiselini. Duri ako i si go zaboravil ona {to si go znael, praviloto e lesno da se izvede od poso~enite primeri. Imeno, vedna{ se gleda deka nazivite na beskislorodnite kiselini se obrazuvaat na toj na~in {to kon imeto na elementot od koj{to se izvedeni se dodade nastavkata -o i potoa, sleano, se dodade vodorodna i zborot ki- selina. Nekoi od beskislorodnite kiselini imaat i trivijalni nazivi pod koi se po{iroko poznati, no koi vo hemijata ne treba da se upotrebuvaat. Takov e slu~ajot so hlorovodorodnata kiselina za koja ~estopati se koristi nazivot solna kiselina * . Znaj deka ovoj naziv ja ozna~uva hlorovodo- rodnata kiselina, no ti nemoj da go upotrebuva{. REAKCII NA KISELINITE Rastvorawe vo voda i reakcii Po pravilo, kiselinite so koi }e se sre}ava{ se rastvorlivi vo voda – nekoi pove}e, drugi pomalku. Deka vo rastvorot ima kiselina mo`e da se utvrdi ako vo nego se dodade nekoj pogoden indikator, na primer metil crveno koj }e go oboi rastvorot crveno (sl. 3.9). Za indikatori }e zboruvame i podocna. Pri rastvoruvaweto na kiselinite vo voda ne se raboti za ed- nostavno raspredeluvawe na ~esti~ki od kiselinata niz vodata Sl. 3.9. Metil crveno vo rastvor od kiselina * Nazivot e vo vrska so gotvarskata sol (NaCl) od koja mo`e da se dobie hlorovodorodnata kiselina. 74 tuku doa|a do promeni vo prirodata na kiselinata – molekulite na kiselinata * se disociraat, t.e. se razlo`uvaat na katjoni od vodorod i na kiselinski ostatoci {to se negativno naelektri- zirani, t.e. pretstavuvaat anjoni. Procesot se vika elektrolitna disocijacija † , a rastvorot stanuva sprovodnik na elektri~estvo ‡ (elektrolit). Procesot na obrazuvawe na vodorodni joni i nivnoto natamo{no reagirawe so molekuli voda e pridru`en so osloboduvawe na toplina. Vo vakvi slu~ai velime deka procesot e egzotermen. Osobeno mnogu toplina se osloboduva pri reakcijata me|u koncentrirana sulfurna kiselina i voda. Ne samo {to rastvorot se zagreva, tuku od nego mo`e da po~nat da prskaat i kapki od koi seriozno mo`e da nastradaat ko`ata i oblekata. Poslednovo }e se slu~i osobeno ako voda (~ija gustina e re~isi dvapati pomala od onaa na koncentriranata sulfurna kiselina) se dodava vo kiselinata so namera taa da se razredi. Za da se izbegnat seriozni posledici, vaka NIKOGA[ ne smee da se pravi! Ne samo koncentriranata sulfurna kiselina, tuku i drugi koncentrirani kiselini se korozivni supstanci. Tie gi nagrizuvaat ili na drug na~in gi o{tetuvaat predmetite, materijalite i tkivata. Taka, koncentriranata azotna kiselina na ko`ata ostava `olti tragi (toa e t.n. ksantoproteinska reakcija). Kako predupreduvawe, na sadovite {to sodr`at vakvi supstanci se nao|a znakot poka`an desno ili nekoj sli~en § . Zapomni: x pri rastvoruvawe na mnogu kiselini (osobeno na sulfurnata kiselina) vo voda se osloboduva toplina (procesot e egzotermen) x kiselinite se korozivni supstanci i mo`e da predizvikaat opasni povredi. * Dokolku, koga bila ~ista, kiselinata se sostoela od molekuli. † Za disocijacija na kiselinite i na drugite elektroliti }e u~ime podocna (str.192). Vidi i sl. 3.12. ‡ Sprovodnik na elektri~estvo, a ne (kako {to ponekoga{ se zboruva) na elektri~na energija. § Za znacite za predupreduvawe vidi sl. L 2 vo oddelot za laboratoriski ve`bi. 75 3.4. SOLI I KOMPLEKSNI SOEDINENIJA SOLI Obrazuvawe na soli Ve}e si u~el za soli. Za obrazuvaweto soli pogore pove}epati zboruvavme. Dokolku ne uspea (ili ne uspea vo celost) da odgovori{ na gornata zada~a, podolu se dadeni najva`nite na~ini za dobivawe na soli. 1. direktno svrzuvawe na metal so nemetal; 2. reakcija na baza i kiselina; 3. reakcija na bazen oksid i kiselina; 4. reakcija na baza i kiselinski oksid; 5. reakcija na bazen oksid i kiselinski oksid; 6. reakcija na metali so kiselini. Potseti se na razli~nite na~ini za dobivawe soli. Ako ne si siguren, pogledni vo u~ebnicite {to gi upotrebuva{e vo osnovnoto u~ili{te. Napi{i gi ravenkite na razli~nite reakcii {to doveduvaat do obrazuvawe na soli. Otprvin mo`e{ da gi pi{uva{ i bez da vodi{ smetka za nekakov poseben red. Potoa povnimatelno razgledaj gi napi{anite ravenki i obidi se da gi sistematizira{ reakciite za dobivawe soli. Potrudi se da najde{ kolku {to e mo`no pove}e primeri za sekoj od opi{anite glavni na~ini za dobivawe na soli. Napi{i gi soodvetnite reakcioni ravenki. Sl. 3.10. Od gasovite HCl i NH 3 se obrazuva cvrst NH 4 Cl Postojat i drugi reakcii {to doveduvaat do obrazuvawe na soli. Taka, NH 3 (g) i HCl(g) obrazuvaat cvrsta sol – amonium hlorid i toa e ona {to se gleda kako ~ad na sl. 3.10. Treba da se napomne deka koga soli se dobivaat od vodni ras- tvori, pri nivnata kristalizacija ~estopati se dobivaat kristalohidrati, soedinenija vo ~ij sostav vleguva t.n. kristal- na voda. 76 Yüklə 4,97 Kb. Dostları ilə paylaş:
|